Odprto razmerje
Moj fant s katerim sva skupaj 2 leti si non stop dopisuje z drugimi, hodi ven z zenskami na kavo, pred mano flirta z drugimi (kaj sele za mojim hrbtom). Nikoli ni ljubosumen ce grem jaz ven zvecer v petek ali ce me klice neznana stevilka ali ce me pogleda kaksen moski. Predlagala sem mu ze odprto razmerje ampak za to ne zeli slisati. Zakaj bi bila samo midva v razmerju ce pa dejansko so se druge? Drugo bi bilo da on meni nebi pustil da se pogovarjam z drugimi, ampak mu je to cisto ok.
Zanimajo me vasa mnenja kaj si misli in kaj sploh hoce. Non stop laze in ne dobim iskrenih odgovorov.
Prosim bodite spostljivi.
Pri meni bi zagoreli vsi alarmi, če bi preverjal, kdo me kliče, ne bi smela na kavo s starim prijateljem…
To, da neko osebno svobodo vseeno dopuščaš partnerju, je zame pomembno.
Grem na rekreacijo s kolegicami, grem s prijateljico na koncert, ki njega ne mika, plešem na zabavi tudi s kom drugim – pa ga v več kot 25 letih nisem nikoli prevarala, niti pomislila nisem na varanje. S prijateljicami si dopisujemo prek Vibra dobesedno vsak dan cel dan.
Enako tudi on, gre na rekreacijo, na tekmo navijati… , pa sem 99,9999%, da tudi on ni kdaj varal.
Stara forumašica, 26.04.2025 ob 13:57
Pri meni bi zagoreli vsi alarmi, če bi preverjal, kdo me kliče, ne bi smela na kavo s starim prijateljem…
To, da neko osebno svobodo vseeno dopuščaš partnerju, je zame pomembno.
Grem na rekreacijo s kolegicami, grem s prijateljico na koncert, ki njega ne mika, plešem na zabavi tudi s kom drugim – pa ga v več kot 25 letih nisem nikoli prevarala, niti pomislila nisem na varanje. S prijateljicami si dopisujemo prek Vibra dobesedno vsak dan cel dan.
Enako tudi on, gre na rekreacijo, na tekmo navijati… , pa sem 99,9999%, da tudi on ni kdaj varal.
To je ta ključ, da ne varaš pomoje. Če ni pretirane posesivnosti in nadzora. Normaln odnos mora bit grajen na zaupanju in mora bit racionaln.
On nič ne misli in noče, on že ima tako, kot mu ustreza, ker (mu) ti to dopuščaš. In, paradoksalno, tudi tebi tako ustreza (čeprav se verjetno slepiš glede tega). Ne vem, zakaj se ženske v takih primerih vedno sprašujete, kaj ON misli in hoče. In hočete spreminjati njega.
Namesto, da se vprašate (če želite spremembo): zakaj počnem (dopuščam, že 2 leti) to, kaj imam JAZ od tega? Ker vsak vedno izhaja in deluje iz lastnega egoizma. Je pa to včasih težko sprejeti (in je lažje igrati žrtev), ko je ta interes hkrati tudi škodljiv, ima negativne posledice za kakovost lastnega življenja. Tako kot pri odvisnostih, recimo. Tu nobeno moraliziranje, kako bi moralo biti in kaj je prav, ne pomaga. Samo brutalna iskrenost do sebe.
Tvoja dilema ni odprto razmerje da ali ne, ampak zakaj vztrajaš (= kaj dobiš s tem) v razmerju, v katerem ni medsebojnega spoštovanja. Vidiš, da mu je vseeno zate, pa mu kljub temu ponujaš še odprto razmerje? Zakaj? Te je strah, da ga boš izgubila, da ti bo z eno od teh “pobegnil”? Ne bo. On pač izkorišča tvoj strah, bodi brez skrbi, da ga je zavohal in te spretno manipulira. S tabo ostaja (pro forma) ravno zato, ker mu vse to omogočaš, kakšna druga tega ne bi tolerirala, bi “komplicirala”. Namenoma ohranja stvari nedorečene in nepredvidljive, ker odprto razmerje je že dogovor, postavijo se meje ipd.
Včasih mora človek pasti dovolj globoko, da na dnu morja (ponovno) sreča sebe. Srečno.