odrasle hčere predavajo
[quote=”to je drugače” post_id=12938221 time=155
Moj otrok je star 35. Se pravi sodim med tiste, ki bojda pametujejo. No, naj povem, da smo smo tudi takrat omejevali sladkarije, da smo otroke učili higiene in pranja zobkov. Prav tako so otroci imeli red, pravzaprav so imeli boljši red kot ga imajo današnji. Ogromno žensk moje generacije je otroke dojilo še potem, ko smo šle že nazaj v službo. Moj je bil 8 mesecev izključno dojen. Preden je shodil, se je dolgo plazil. Zrasel je ob plezanju po drevesih, ob kakšnih skrivnih čokoladah, ki so jih pretihotapile babice, ob kakem požirku piva z dedkoma, ob korenju in paradižniku direkt na vrtu, kjer ni bilo vode za pranje. Seveda je bilo občasno potrebno zdraviti drisko, podančice, uši. Normalno, to je del odraščanja vsakega od nas.
Ampak omejiti stike z babicami in dedki, ker mu skrivaj dajo kak kos čokolade? Kakšni trendi pa so danes? Da nosi otrok plastični pampers od rojstva? Da se hrani s hrano iz kozarčka? Da gleda na tablico vsakič, ko si mama želi mir? Da so otroci več v trgovskih centrih kot zunaj? Če so zunaj, se z njimi igrajo starši in ne vrstniki? Ali pa mladi starši sedijo v kafičih, otroci pa tekajo okoli po asfaltu in med betonskimi klopcami. To dnevno vidim na poti iz službe. Nov trend praviš?
Srečujem otroke z odločbami, z močenjem postelje, ko imajo že preko 10 let, z v živo pogrizenimi nohti, z bralnimi težavami, motnjami koncentracije, nevzgojenimi, neprilagojenimi, sebičnimi, bullyje in še še.
To je drage mame posledica trendov. Ne zagovarjam sladkarij in starinskih metod, dajte pa si no malo prostora okoli teh vaših zahtev.
Pa še resnična zgodba moje sorodnice. Je sin pripeljal vnukinjo k njima na morje v prikolico in zraven dal list, kjer je snaha napisala seznam zahtev. Po kavici in pogovoru sta sin in vnukinja odšla nazaj v Ljubljano. Eno je dogovor, ki je logičen in zaželjen, drugo pa so pisni seznami in toga pravila, ki nikomur ne koristijo.
Zanimivo, da ta generacija, ki ste jo vi baje tako super vzgojili in navadili na red, danes svojih otrok ne zna in dela vse narobe.
In nihče ne trdi, da včasih niste imeli pojma o ničemer, ampak v določenih pogledih so se pa pač stvari spremenile, česar ljudje, ki nimajo majhnih otrok verjetno ne vedo. Tako je recimo treba tistim, ki so imeli majhne otroke pred 30 leti razložit, zakaj ti svojega ne boš dajal v hojico. Ne obsojam tega, da ste jih včasih dajali, ampak danes pa vemo, kako je to škodljivo in zato ne pride v postev. Pa sori za pametovanje.
Mi odrasli hčeri izrazita svoj pogled na stvar, da bi mi pa držali lekcije in predavanja, pa ne. Sprejmem drugačnost, ki jo prinaša napredek, vendar z lahkoto ostajam tudi staromodna, kjer mislim da je prav. Izrazim mnenje, ga ne vsiljujem, če se ne tiče mene neposredno, in enako, poskušam sprejeti mnenje drugih, če se prav tako ne tiče mene neposredno na način, ki mi je nesprejemljiv. Definitivno je to stvar, kako spoštljivega odnosa do drugih ste naučili svoje otroke.
Kak vemo, da je tolk škodljivo? Koliko je invalidov zaradi tega? Daj, navedi malo podatkov oz. potrditev, da bomo enkrat zvedeli, zakaj je hojica tako nevarna.
[/quote]
https://zastarse.si/dojencki/hojica-ni-dobra-odlocitev/
Izvoli, beri.
Ampak ja, saj vem, včasih smo bili vsi v hojicah, pa smo vseeno zrasli, danes pa otroke v Citypark vlačimo.
To je drugače.Tvoja mama je marsikaj vedela o malih otrocih, saj je bila vse življenje med njimi, prav tako je bila v času s stroko.Druge babice pa to niso.
Meni se zdi prav, da se babicam pove, kako se vrti današnji čas.30 in 35 let nazaj je bil trend drugačen, zdaj je drugače.
To ni pametovanje, ampak izmenjava mnenj, ki jih je dobro upoštevati.Omejitev sladkorja in druge zadeve so pametne stvari.
Važno je le, s kakšnim stilom jih poveš.In kako to razumeš…
[/quote]
je že spodaj ena odgovorila podobno, kot bom sedaj jaz, pa vseeno. ko sem jaz rodial prvo hči ( 25 let nazaj) smo že imeli aptamile in pamperske, pa tudi na široko se več ni povijalo. moja mama je zelo pametno znala pristopit k meni in mi svetovala naj aptamila ne kupujem, temveč vzamem kravje mleko, mu dodam vodo in sladkor, prevrem in s tem otroka nahranim. ker so tako počele tudi v bolnici. da naj otroka povijam narazen, ker ni pametno tega ne počet saj da je ravno moja generacija bila prva “žrtev” tega trenda in je dosti otrok imelo kasneje težave s kolki (tudi jaz jih imam). pamperske smo imeli ponoči,m čez dan pa ne, če smo bili doma, ker smo lahko prali navadne plenice 🙂 skratka, moja mama je bila že za tiste čase staromodna, a ko sem kasneje premišljevala sem ugotovila, da je bila noro praktična, njene ideje pa so bile še poceni.
pa ne gre samo za otroke. jaz sem ji rada pametovala v zvezi z njenim zakonom, zakaj da je s takim človekom skupaj (z mojim očetom sicer). nisem razumela njenih vzgibov za tako vezo, nisem razumela pravzaprav čisto nič glede naše družine. zame je bil ta družina ena sama disfunkcionalnost in za vsako ceno sem se želela takemu življenju izognit. no, ko gledam zdaj sama na svoje življenje lahko rečem, da se mi je uspelo izognit takemu življenju za celih 10 let, potem sem pa dobila komplet vseh zadev, ki so krasile odnos moje mame in očeta in zdaj razumem mamo zakaj je bila z njim do njegove smrti, zakaj je počela kar je počela in zakaj se tudi za ceno nas otrok ni hotela ločit od njega. lahko bi pela tisto “oprosti mi, pape” v verziji “oprosti mi, mama”. zelo sem hvaležna svoji mami, da je tako mirno prenašala sve moje kritike, moja zavračanja, celo poniževanja. in glede na to, kako stara otroka imam jaz zna biti, da se bom kmalu znašla na njenem mestu in bom sama deležna pametovanja od njiju. ali pa ne. sem se že leta nazaj zavedla svojega zgrešenega odnosa do mame in se o njem veliko pogovarjala s svojima otrokoma. mogoče se mu zato celo izognem. 🙂
sicer sem pa rada v nekaterih pogledih staromodna. ne uporabljam pametnega telefona, ne koristim nobenih psoebnih aplikacij, spletnih socialnih omrežij, ne sledim modi, ne zanimajo pa trendi (glasbeni, itd). kadar me kdo vpraša zakaj je temu tako odvrnem, da je temu tako zato, ker si to lahko privoščim. imam pravico obstati v času.