Imam kar nekaj prijateljic in znank, ki imajo sinove starejše od 30 let in so samski, brez partnerk. Kolikor mi je znano, sploh nikoli niso imeli nobene punce. Nimam občutka, da bi jih to kaj posebno skrbelo.

Mene bi, priznam. Zelo hudo mi bi bilo, če bi moji otroci nekega dne ostali sami, brez partnerja oz. partnerke. Mislim, da je to za starše zelo hudo, ker vidijo svoje odrasle otroke same, nesrečne in nezadovoljne.

Potem bi raje videla, da je tvoj otrok v zvezi z nekom, ki ga maltretira, vara, se ful prepirata,…. kot pa da je preprosto samski??

Ker roko na srce (spadam me samske 30+) je danes partnerja, s katerim lahko furaš kvalitetno zvezo/zakon, izjemno težko najti. Saj ne pravim, enim se userje in poklapa, večini pa ne. In od te večine so potem eni skupaj s kar nekom, samo da so, drugi smo pa samski.

Pa še to: ravno ne more to biti neka samostojna oseba, če počne stvari samo zato, da staršem streže po volji.

Mi smo 3 bratje in jaz sestra.  Skupaj imamo 9 otrok, ki so sedaj stari od 30-40 let. Vsi imajo vsaj uni izobrazbo pa vse do dr., prav tako njihovi partnerji. Vsi so na svojem in v službah. Otroka imata samo 2, pa še to vsak enega in še to po 35.

Pa kdo si želi imeti nesrečne otroke? Vsaka mati, vsak oče, si želi, da bi bili njegovi otroci v srečni zvezi, ne pa v zvezi, kjer so prepiri, kreganje, zlorabe, varanje. A ni to logično?

ja očitno je to povezano s familijami. vaši starši so imeli 4 otroke, vi ste bili že generacija na hitro dva, da smo čimprej frej, tamladi hočejo biti pa samo frej.

Tudi sama poznam take družine, po drugi strani pa tisti, ki imajo več otrok, imajo potem tudi otroci več otrok. Malo tudi zgledi vlečejo, če mladi vidijo, da z otroci ni konec sveta in življenja, potem so tudi sami bolj pogumni.

Imam otroke in necake med 20 in 30,vsi samski, eni ze odseljeni in samostojni, drugi se ne.

Danes se je ta meja premaknila kar cez 30 in ni nobene panike.

Logična zaskrbljenost in mislim da nobenemu OK staršu ni vseeno, ko razmišlja o svojih otrocih in njihovi sreči oz počutju.

Hkrati pa je tudi res, da teh svojih strahov ni za prenašati nanje. Če smo jih OK vzgojili – mislim predvsem na njihov občutek lastne vrednosti in imajo domači vzor dobrega partnerstva pri starših – se prej ali slej zgodi tudi njim. Najdejo.

Tudi mojo mamo je skrbelo – a mi je povedala, da ko je kot osebnost končno odrasla, je ugotovila, da je naredila kar je lahko, za ostalo smo pa otroci odgovorni sami. Takrat jo je tudi skrbeti (skoraj) nehalo.

kdo pa še ima pri 20 otroke?????NOBEN.

kaj imaš od tega da pri 18,20 delaš????

na stara leta si:

-BOLAN(poznam kar nekaj primerov)

-SKRBIŠ ZA BOLNE STARŠE

-ČUVAŠ CELE DNEVE VNUKE.

V vsakem primeru si star.

uživati je treba dokler si mlad.

pa kje psloh piše da moraš biti v vezi in da če nisi nisi normalen?????

človek dozori tik pred 30 letom tako da prej nima smisla imeti druzine ker sta potem oba nesrečna.

Stvar je taka, da pred 30 itak noben noče imet otrok.

Po 30 najt primernega partnerja pa je že loterija + po 15ih+ letih jemanja KT in zaradi let jih imaš en kup s težavami z zanositvijo.

Mislim, da je bistvo, da so otroci srečni. Če nekdo uživa brez stalnega partnerja in mu to paše, je čisto ok. Je pa res, da ti kvalitetno partnerstvo in ljubezen polepšati življenje, saj je v dvoje marsikaj lepše. Če sin ne bi imel partnerke, bi me znotraj malo grizlo, a težila mu ne bi, saj se ne želim vtikati, sploh pa ne v njegove intimne odločitve. Sem pa vesela, da sem z njegovo partnerko dobila v svoje življenje še eno meni ljubo osebo.  

Ojej kake traparije vam gredo enim po glavi.

A ti resno misliš, da nekdo, ki je samski je pač nesrečen, nezadovoljen?

Kdor pa poročen pa je srečen?

Glede na okolico je dosti več nesrečenih med poročenimi kot med samskimi.

Domnevam, da naslednja stopnja teženja je: če nekdo ni samski pa da nima otrok, da bi se mu pa težilo zakaj nima otrok?

Aja, marsikdo si otrok sploh ne želi. Marsikdo si niti ne želi biti v razmerju.

Pa še bolj trapasto je, da misliš, če ti nekdo ni predstavil punce/fanta, da res nikoil nikogar ni imel. To pa je razmišljanje tepk.

Nič se enim vserje in klapa…večina se prav dobro razume s svojim partnerjem. To so samo tolažbe, ki si jih poveste vsak dan tisti, ki ste izviseli

Točno takšni kot si ti, ki svoje otroke potem dirate z vprašanji; kdaj bo kaj? A bo že kaj? Kdaj bom babica? Joj, kako bi bilo fino imeti vnuke… in podoben bla bla. Vse pod krinko “ljubezni do otroka”, v resnici je pa nabijanje slabe vesti in lastni egoizem.

Kaj če nekdo pač ne želi imeti zveze? Se v tem ne vidi, mu do tega ni. In potem mora tak folk poslušat, ki mu tumbate v betico in ga posiljujete z zadevami, ki so vam vrednota in ne njemu. Ni vsakemu vrednota zveza, familija in podobno, a štekaš?

Pa še to: imam frenda, ki je blizu 40 in ga starci dribljajo s tem teženjem, kdaj bo imel žensko in otroke. In tako tip išče na vso silo, vsako škart robo od ženske bi vzel iz obupa. Ampak hec je, ker ženske ta obup čutijo in ga nobena noče niti povohat.

A vidite, kaj delate svojim otrokom? V imenu “ljubezni”, ki jo znate samo izustit, v srcu čutite je pa ne. Samo lasten ego in vaše vizije, kako naj bi nekdo živel, samo to je.

Tudi sama poznam kar nekaj samskih nad 30 ali 40 in žal vsaj za tiste, ki jih res dobro poznam, lahko rečem, da samskost izhaja iz primarne družine. V enem primeru so fantu vse prinašali k riti in mu nikoli nič ni bilo treba, zato seveda ni sposoben nekega zrelega, odgovornega partnerstva, kaj šele da bi imel otroke, če je pa še sam otrok. Drugi ima pasivnega očeta, ki že celo življenje sedi na kavču in gleda TV (no, vsaj družino si je ustvaril), sin se je pa vrgel po njem in se mu sploh nič ne da – pride iz službe in gleda TV do večera. Potem so pa še razlogi, ko so gledali slab odnos svojih staršev, pa tega nočejo ponavljati, ali pa so doma tako pritiskali nanje s svojimi zahtevami, da so šli v svojo smer. Ampak najbolj pogosto je razvajenost, pasivnost, zdolgočasenost, češ, kaj mi je tega treba, če sem lahko sam in uživam. Kar grozno, v bistvu. In vsi ti samski te blazno hočejo prepričati, kako jim je fino.

@Hehe2020

Ne pozabi na nasilje v primarni družini. Tako fizično, psihično kot čustveno.

Če si celo življenje bil učen nasilja doma, če ti uspe zbežati, ne reskiraš, ponovno v brezno pekla pasti.

Še nisem srečala npr. Otroka alkoholika, ki ne bi pil kot žolna ali pa imel živčne zlome samo ob omembi pijače.

V naši ulici so štirje samski moški, od 40 do 60, v glavnem nikoli niso imeli ženske. Pa dve ženski, ena okoli 35, je imela kar veliko fantov, pa se z nobenim ni izšlo, zdaj je sama, drugače pa več ali manj brezposelna. Pa ena čez 50, premožna, ima podjetje in je tudi večji del življenja sama. Obe ženski drugače dobro izgledata.

Tako je …

Si pa tudi jaz za svojo hčer želim, da bi imela družino.

Če pa je nekdo samski in brez otrok je pa kao avtomatsko nesrečen? Nimate pojma kako lepo je življenje ko lastna sreča ni odvisna od drugih ljudi. Partner gleda za drugimi, joj zdaj bom nesrečen. Partner je len, joj zdaj bom nesrečen. Partner ne pomiva posode, joj zdaj bom pa nesrečen. Al pa z otroci. Joj a so uspešno prečkali cesto na poti  v šolo. Joj je že deset zvečer pa otrok ni doma. Joj otrok bo ponavljal razred, zdaj bom pa nesrečen. Joj tašči nekaj ne paše, zdaj bom ves nesrečen. Potem pa vaša verzija. Moj otroci so samski brez otrok, že spet bom nesrečen.

V družbi je imeti partnerja in otroke predstavljeno kot vir neizmerne sreče. V reali pa predstavlja kup potencialnih skrbi, obveznosti, stresa, sporov in mogoče nasilja. Tiste sreče je bore malo. Ko si v zvezi moraš stalno izpolnjevati partnerjeva pričakovanja. Pa tudi ti sam imaš določena pričakovanja, ki jih mora partner izpolniti. Kar je naporno. Pa tudi otroci ko se rodijo vreščijo in serjejo v gate, imajo različne bolezni. Potem začnejo hodit, pa moraš paziti da ne naredijo kakšno sranje. Potem so najstniki, pa šola. Pa saj veste veliki otroci veliki problemi. Nekoga to pač ne izpolnjuje in si želi kaj drugega kot 8 urni delovnik, brisanje otroške riti, zadovoljevanje partnerja in drugih sorodnikov. Časa zase je tudi malo. Treba je poudariti tudi, da so nekateri bili zelo dobri opazovalci že v otroštvu in videli da so odnosi v družinah ponavadi polni drame, pa ločitev in nasilja. Ne nujno v lastni družini, ampak tudi v drugih, v časopisih, na televiziji. Zelo veliko poročenih je tudi takih, ki so siti svojega načina življenja in zavidajo samskim. Ena ženska z otroci  mi je celo svetovala naj nimam otrok, ker je sam križ z njimi pa so šele po vrtcih.

Večno samski imajo v sebi globok strah pred predajo in intimnostjo. Zato se izogibajo intimnim vezam, ker le te pač bezljajo na plan marsikaj, hočeš nočeš so tako najboljša možna varjanta za osebnostni razvoj. Ne branijo pa se površinskega sexa, saj ga rabijo za antistresno terapijo. Seveda, potlačevanje čustev in globok strah sta pač stresni zadevi.
tem pa se je zataknilo že v nežnih odraščajočih letih, ko jih je mat čustveno vezala nase ali ko so imeli čustveno odsotne skrbnike (to vse je čustveno nasilje), take kjer so se varali in so otroci to gledali itd itn, posledično naleteli še na pedofilsko predatorko, ki jim je svet spolnosti predstavila izkrivljeno…

Odpreti srce nekomu in ljubiti lahko povzroča bolečine in tega se bojijo kot hudič križa zato se tega izogibajo… ne vidijo pa, da dejansko življenje z zaprtim srcem ni življenje ampak životarjenje polno bolečine, pa če si jo še tako zanikajo.
Strah ali ljubezen, to je sedaj vprašanje. 😉

Pa saj vidimo, kako je folk v  zvezah poln ljubezni in osebnostno razvit. Kurbarija povsod, same ločitve in prepiri. Potem pa ko se ločijo pokažejo svoj pravi ksiht in svojo osebnostno razvitost. Če pa ostanejo v zvezah pa se zahrbtno opravljajo med prijatelji na kavicah in tarnajo. Pa ženske ki se poročijo zaradi denarja. Pa pari ki so skupaj samo zaradi dobrega seksa, drugo pa se nič ne razumejo.

Več kot očitno ste fouš samskim brez otrok v hotelu mama. Imamo vse kar si v sebi globoko želite. Svobodo, gospodinjo ki vse z veseljem vse opravi, foter šofer, popravljalec, oba prinašate denar, karijero ki nas osrečuje, potujemo,  prosti čas preživljamo kot nam paše, fukamo ko nam se paše. Brez tečnih partnerjev, tašč in  frocov. Kar požrite se! 😉

To kar opisuješ tudi nima veze z ljubeznijo, pa tudi v takih odnosih ne rastejo, temveč celo nazadujejo. V ekonomskih vezah, ki prevladujejo v svetu vez (niso pa to veze v pravem pomenu besede, so le nasprotje fwb) že v osnovi ni ljubezni, ni prijateljstva, je le iskanje določenih ugodnosti (finančna varnost, nepremičnina, status v družbi, prenos genov… varanje je logična posledica posledice, ki je že v štartu sploh vodila v tak odnos).

Ljubezen nima nobene veze s tem. Strah pa vse.

Malo reale ti ne bo škodilo. Preveč si v nekih pravljicah. Misliš da Tanjo Ribič privlači strašilo imenovano Djuro. Ali tisto Ivo Bagolo tisti mongloidni Aljoša? Lepo te prosim. Vse je to Daš Imaš. Pa mogoče si še preberi kaj o prečudoviti ženski naturi:

https://www.goingyourownway.com/mgtow-mgtow/nature-women-illimitable-7444/

jaz sem še preveč realna, tak da tole svojo domnevo komu drugemu podtakni, pri meni ne bo šlo čez.
Imaš pa neke pravljičarje po monu, ki pričakujejo, da bodo varali, ženska pa jih bo brezpogojno ljubila hahahaha..

Te samske sinove verjetno bolj skrbi, ker se njihove mame družijo s tepko kot si ti.