odstotni očetje
Zdaj me je prav razjezil. Takole je: z Jakobom sva cele dneve sama. On pride domov ob 16. uri, ko ga že čaka toplo kosilo. Potem eno uro gleda tv, pač, malo se morapočiti od naporne službe. potem je eno uro z malim, potem gre
sinko spat in moja fant gre spet pred tv.
In to je to: jaz se jezim in pri tem ostane… kaj naj storim? sem že čisto v poporodni depresiji.sama…
Ha, mojega pa že 10 dni ni, ker je na službeni poti v Nemčiji. Pa tudi drugače ga pred 18.00 ali 19.00 ponavadi ne vidim. Včasih si predstavljam, da sem mama samohranilka in mu to tudi povem. Ampak drugače je OK, in med vikendi potem nadoknadimo ta čas. Vsekakor pa si med srečnicami, kar se tiče tega, koliko časa preživite skupaj!
Pri nas ista pesem. Zjutraj vstanemo okoli 8.,9. (spimo vsak v svoji sobi, ker starejši sin se tako kota da je hura). Najemo se na hitro in ob 10. je že v službi. pol pride domob med 13. in 14., se malo pogoarjamo in gre z sinom spat. Jaz grem ponavadi takrat z malim ven. Ob 17. spet gre v službo in ga ni doma do 20.30 (v najboljšem primeru).
In tako je to. V okolici pa ni žive “normalne” duše s katero bi se lahko družila. Občasno me pride sestra obiskat in to je to. Jah, samo zima mora miniti pa bo boljše, vsaj zame. Bom non-stop na cesti z malim kot pocestnica.
Lp
Tvoj mož je kljub vsemu precej doma. Moj gre jutri spet za tri dni na pot, imava pa dve hčerki. Mislim, da te ne moti to, da si večino sama z otrokom, pač pa to, da ko je doma, posveti preveč časa npr. TV in premalo tebi oz. temu, da ti vsaj pomaga pri kakem opravilu. Saj veš, kako je doma. Vedno najdeš delo, tudi če v tistem trenutku otroček mirno sedi in se igra, ti nisi brez dela. Škoda, ker se možje tega v večini sploh ne zavedajo.
Obstajajo pa tudi stvari, za katere najbrž nas možje gledajo postrani in si mislijo:”Pa kako, da ji še ni uštekalo?”
Razočarankaa – po mojem tebe bolj moti to, da se ne posveča toliko vama z otrokom, kot TV-ju. Ne bom ti rekla, da bodi vesela, ker je tako zgodaj doma… Pač – služba kot služba. Eni prej gredo od doma in so prej doma. drugi se zjutraj crkljajo in so popoldne kasneje doma… Moj mož dela do 17 ure. Pa moram reči, da nisem bila nikoli nezadovoljna z njegovim deležem doma. Res se je vedno posvetil nama z otrokom. Ko pa je šel malček spat, je šel pa na računalnik. Ampak jaz tudi velikokrat.
Zdaj, ko sem zaposlena tudi jaz, se hecava, da je on gospodinjec. :))) Ker res še več naredi doma kot je prej. Zakaj pa ne? Saj pa smo družina in tako vsi za vse. Še kuhati se zdaj kaj pripravi (sicer juho iz vrečke, pa vseeno),… Z malim se ukvarja ravno toliko, kot se je prej. Le s tem, da sem bila prej jaz vedno v bližini, zdaj pa sem pač še v službi – in tako več časa preživita sama.
Meni tak način, kot je pri vas, ne bi ugajal. Ampak si tudi sama kriva za to, veš. Ker si pač toliko časa to tretirala. A te prej ni motilo? Pogovorita se, najdita način, da se bosta oba (oz. se boste vsi) počutila dobro. Da ne bo slabih občutij, da si prikrajšana, da si hišna pomočnica, deklica za vse. Saj od naporne službe se lahko spočije tudi skozi igro z otrokom… Najdite stik, ki bo vsem prinašal veselje…
Srečno! :)))
Ja, nogica, točno tako! Mojega ni od 8. do 18. ure, enkrat tedensko gre na rekreacijo in takrat ga ni do 20.30. V zadnjih petih tednih ga ni bilo štirikrat po tri dni zaradi službene poti. Imava dva otroka, mlajši je dojenček, starejšo vozimo popoldne še dvakrat na dejavnosti. Imamo samo ene stare starše. Tako da mislim, da pri razočaranki ni toliko problem v času, kot v tem, kako ta čas preživijo. Kaj prej kot ob štirih si pa dandanes že kar težko doma, ni res?
Draga Razočaranka se pridružujem Žogici Nogici in Assyi. Tudi jaz sem mnenja, da ga pogrešaš… Pogrešaš njegovo družbo, pogovor, čas za vas in čas samo za vaju…
Roko na srce – tisto fizično pomoč od prihoda iz službe pa do otrokovega spanca bi po moje kar same folgale, tako kot folgamo do takrat…
Jaz sem tudi včasih malček na mojega jezna, sam pol kar malo zatežim pa je za nekaj časa boljš :)))
Sicer pa sej veš, da imamo vsi Up-s and DOWN-s… Life goes in a circle :)))
Ne sekiraj se, pri ostalih ni nič boljš…. Tudi mi gagamo na momente…
Sloncek
kaže. da ga bo treba brez milosti v roke prijet. Pri nas je bilo isto. mali je imel neke vrste bronhitis, cele noči sem ga nosila v naročju, zjutraj pa v službo. Potem mi je enkrat prekipelo in sem moža zbudila in mu nesramno povedala, da je on oče in, da ima do otroka enake obveznosti kot jaz, ker imam tudi jaz službo, v kateri nihče ne dela namesto mene. Malo čudno je gledal, ampak počasi se je navadil. Tako sem videla. da ni šlo ravno zato, da ne bi hotel, ampak je prevzel vzorec ženinih treh vogalov. Potem me je enkrat vprašal, kje ime vendar vse gate, jaz pa sem ga vprašala, kdaj sem že jaz njega vprašala, kje je moje perilo. Drugega mi ni bilo treba, ker je že spoznal, da se čutim enakovredno njemu. Saj ni bilo čez noč, ampak kmalu je postal najboljši mož in oče. ni mi bilo več treba pretirano tečnariti. Mislim. da moški rabijo malo več časa, da dozorijo.
Enostavno: najprej mu seveda povej, da te njegovo vedenje moti in mu povej, kaj bi rada od njega, v nasprotju z našim prepričanjem moški NE ZNAJO brati naših misli. Aja, vmes mu moraš pustiti po nekaj dni med vsako fazo, da bo on to premlel. Če pa ne bo pomagalo, naj se ti včasih, ko pride domov, zelo mudi, kar na vratih mu povej, da ni kosila in da mora poskrbeti za otroka in ODLETI! Ne vračaj se pred časom za spanje, raje malo kasneje! Bo dec že videl, da je skrb za otroka bolj naporna od službe!
Debata leti na očete, ki so odsotni, čeprav imate nekatere tudi drugačne izkušnje…
Pri nas pa je situacija sledeča: do hčerinega drugega leta sem bila doma, od septembra pa sem jaz tista ki sem med tednom doma poredko: delam en teden dopoldne (8-16) en teden popoldne(13-21), s tem da imam vsak torek in četrtek predavanja (šola) in delam dopoldne od osmih do pol štirih, od štirih do osmih imam predavanja… hčerka gre zjutraj v vrtec, ker tudi takrat ko delam popoldne je edina možna varuške (vsaj od mojega odhoda v službo in prihoda domov mojega partnerja) moja mami ampak je raje alkoholik…
To pomeni, da me moja 27 mesečna hči vidi vsak drug teden: ponedeljek, sreda in petek od 16:30 do 20h (ko zaspi – tak tempo ima že skoraj dve leti-kar se spanja tiče) ter vsak vikend – SOBOTO IN NEDELJO katere pa izkoristiva maximalno, če izzvzamemo, da se tu babice in dedki do maximuma počutijo izpostavljene in mamica pa tko nima nobene taprave “samozavesti”…
Moj mož ni nikoli ni znal kuhat-pa sedaj kuha, pospravljat, pomivat, sesat, odnašat smeti – je vedno pomagal, edino perilo je tisto česar se ne loti – in kaj sledi: včeraj je imela hčerka v vrtcu sprehod z nošenjem lučke (dobro uro) in potem dedka mraza – MAMI ODSOTNA, ponoči izgubi dudo – KLIČE ATIJA, zjutraj preden gre v vrtec in imava skupen čas vsaj eno uro – MAMI STRAN…………………………………. in še bi lahko naštevala. Kar je napisano s tiskanimi črkami me spravlja v …
Želim vam čimveč časa, ki ga lahko preživite s svojimi sončki!!!