Odvisnost od cukra je hudič! Pred enim letom sem pristala v bolnic. Strastna kadilka 30 let in odvisna od cukra celo življenje. Priklopljena sem bila na hranjenje v žilo. Na cigarete tudi pomislila nisem, celo smrdeli so mi, itak da nisem kadila, cukr pa je druga zgodba, sanjala sem ga. Samo razno razne slaščice so mi po glavi hodile. Sem imela potem še tedne res hudo dieto (več ali manj samo luft) , pa sem se sem pa tja prekršila z kakšnim mikro koščkom temne čokolade, potem pa sem v omari našla mlečno čokolado, nisem se ji mogla upreti in tako sem spet zašla v svet sladke omame. Reskirala sem svoje zdravje za sladkor. Kot fucking heroinski odvisnik. Sedaj se prav počasi vračam na hrano brez sladkorja. Kadim pa še vedno ne.
Vesela bom vsakega nasveta ali namiga kako naj si pomagam, da ne bom posegala po sladkem.

Imam enak problem. Kile grejo gor jaz pa samo še bolj posegam po sladkem. Zdaj se nekaj trudim, da malo več hodim in da ne jem hard core sladkarij, si raje skuham puding z manj sladkorja, pojem brusnice, sadno solato, proteinski sladoled ali kaj podobnega. Pa kar gre, čeprav so žile lačne. Srečno!

Saj odgovor je kristalno jasen: začne se v trgovini, kjer je treba ignorirati police s sladkarijami.
Kupuješ sadje, bejbi korenček je tudi sladek, suho sadje, oreščke itd.

Avtorica in ostale zasvojenke s cukrom, dajmo najti kake ideje, da si olajšamo odvajanje od cukra.

Je mogoče katera probala recimo, da si daš dva dni v tednu sta za pregrehe, 5 dni si brez sladkarij ali kaj takega?
Pisanje vsega kar poješ? Pa si potem z rdečo označiš sladkarije? Mogoče da to kaj človeku mislit.
MOgoče toliko denarja kot ga zapraviš za sladkarije daš v šparovc in to je potem denar recimo za dobrodelne namene ali pa pač nekomu daš ali pa kaj takega?

Ima še katera kako idejo, da malce vržemo na kup pa probamo kaj pametnega naštudirat?

S temno čokoladao meni ne gre. POtem pojem in temno in mlečno. Še slabše kot ,če bi samo tisto Milko pojedla.

Uf…težko je bit pameten, ker je vsaka zgodba drugačna. Najprej je potrebno vedet ozadje tvoje zgodbe. V velikih primerih je hrana neke vrste “zavetišče” za posameznika. Ob hrani se počutijo varne, pozabijo na težave. Drugo kar je potrebno vedet je, v kakšnem fizičnem stanju si. Teža, velikost, starost, zdr. stanje itd.
Najlažje je komentirat: ne kupuj sladkarij, ne jej sladkarij, jej korenček… v realnosti je pa čisto drugače.
Najprej je potrebno uredit stvari v glavi, da boš dojela, da slaba hrana ni tvoj prijatelj in zaveznik ampa zahrbten sovražnik, ki ti zelo škodi. To lahko narediš sama ali pa s pomočjo kakšnega strokovnjaka. Naslednji korak je volja. Naredi si minuse in pluse. Kaj imaš od sladkarij dobrega in kaj slabega. Hitro boš prišla do rezultata. Stopi pred ogledalo. Vprašaj se, če si zadovoljna.
Mogoče rabiš nekoga, ki te bo brcnil v tazadnjo in ti rekel: To to zmoreš! Izgovorov ni! Nato te bo odpeljal na sprehod na bližnji hrib ali v fitnes. To je lahko tvoj partner, otrok, starš, brat, sestra ali prijatelj/ica. Kdorkoli. Če si zdrava potem res nimaš izgovora.
Upam, da ti uspe in boš čez pol leta veselo pisala kako ti je uspelo.
Srečno!

Sladkor je droga, ki ne dopusca dveh gresnih dni v tednu, vsaj v zacetku odvajanja ne.
En cokoladni bonbon in te nazaj potegne.

Izhajam iz sebe in svojih izkusenj – ce mi zapase sladko, cel dan po malem posegam po cukrih in seveda se nabere. Potem imam pa ruker, polno zaposlena in komaj kaj osnovnih hranil pobasem, na sladko niti ne pomislim. Po napornem tednu ali dveh, sploh ne pomislim vec na tisto cokolado v omari in ko jo vidim, ehhh, rabim HRANO, ne te svinjarije.

Zapolni si dan tako, da ne bos blizu sladkega, pomeci vse stran, pac nimas tega doma. Manjko cukra nadomesti s sadjem, jej beljakovine (uravnavajo nivo sladkorja), vedno imej par trdo kuhanih jajc v hladilniku. Nauci se lociti zejo od lakote, ker tisti obcutek v trebuhu, da nekaj malega manjka, definitivno ni lakota. Spij skodelico nesladkanega caja in pojej zraven jajce, vztrajaj. Odvisnost je v glavi, zamenjaj jo z bolj zdravo navado. In cravingi hitro minejo, verjemi.

Ce cel dan garas, premalo jes in se crknjena in lacna vrzes v posteljo, verjetno cokolada ni prvo, na kar pomislis. Delaj na tem, scasoma se bos pa ze lahko v mejah normale pregresila ko bos znala ukrotiti porcije.

eno zasvojenost zamenjaj z drugo, ki ti manj škodi

na tak način se na primer ljudje zasvojijo s športom

Jaz pa ravno, če cel dan garam, vsa crknjena – in točno čokolada, sladkarije so prvo, kar mi paše pojesti :(.
Bolj sem lačna (v smislu, da sem preskočila prej obroke), bolj utrujena – večja verejtnost je, da se nažrem sladkarij.
Več stresa, več garanja – več sladkarij.
PMS – tudi bi požrla vse sladkarije.
Žalostna nesrečna – požrla bi vse sladkarije.

Tebi ni vec pomoci.

Jaz te razumem. Sem sama tudi nagnjena k sladkarijam. Enkrat sem enostavno rekla, da bom v postnem času 40 dni brez sladkarij, ker sem res pretiravala z njimi, čokolado sem jedla vsak dan. Kako sem trpela 1. teden. Za znoret, takrat vidiš koliko si res odvisen. Še mož mi je rekel, da pojej že tisto čokolado, ker si neznosna. Po cca. enem tednu pa… čudež, kar naenkrat nisem več imela želje po sladkem. Zdržala sem do konca brez težav. Problem je samo začetni šok, če zdržiš tega, potem ni več panike.
Sedaj jem sladko 1-2× na teden, to je vse. Nič več vsakodnevnega poseganja po čokoladi. Naredila sem si red zaradi zdravja, s kilami nisem imela nikoli težav, ker ogromno športam.
Problem je, če čez dan preveč posedaš ali premalo poješ, imeti moraš urejene redne obroke in bo tudi želja po sladkarijah vedno manjša.

Prvo vprasanje je, ti sladkarije skodijo?
Ce se po cokoladi slabo pocutis, potem naj bi bil to zadosten razlog, da cokolade ne jes.
Zelja po sladkem jasno ostaja, a bos morala poiskati kaj takega, kar ti ne skodi.

Sama sem sla skozi hujsanje in se sladkarijam nisem odrekla.
Pred hujsanjem sem jedla velike kolicine sladkarij, 3 kose peciva ali tretjino pleha strudla, vsak dan recimo kremsnito in krof ali 100g cokolade in rogljicek, skratka moja prehrana je bila bazirana na sladkarijah.
Ko sem zacela hujsati, sem sladkarije zmanjsala na minimum, zacela sem kupovati res dobre cokoladne praline, ce specem pecivo, specem mini kolicino in to res nekaj meni zelo dobrega, da uzivam v vsakem grizljaju.
Zdaj recimo Milke tudi pogledam ne, zagrebsko rezino imam v hladilniku ze od petka, pa mi ni za njo, v glavnem ta komercialna sranja so mi zanic.

Meni je sladkor uzitek, se zgodi, da vcasih telo hoce nekaj sladkega, ampak vecinoma jaz v cukru dejansko uzivam z vsemi svojimi cutili in se nimam namena odpovedat sladkarijam.
In ce hocem uzivati, morajo biti res dobre, kvalitetne in gurmanske, tako pojem malo in zadovoljim vse svoje cute.

Take poste sem prakticirala v mladih letih, samo zato da sem si dokazala, da zmorem. S težo nimam težav, imam pa z zobmi. Zdaj že nekaj let zbiram pogum, da udarim en tak post. Bojim se, da ne bom zmogla. So mi pa ti nadomestki a la suho sadje, korenček… kr neki, raje potem ne jem nič.

Začnimo z vprašanjem za vse, ki trdite, da ste zasvojeni s sladkorjem: Ob napadu na sladko, koliko vas poseže po čistem sladkorju? Koliko vas dejansko zaužije žlico belega (ali pa rjavega) sladkorja?

Najverjetneje noben. Večina gre na čokolado, piškote, torte, kreme … na hrano, ki poleg sladkorja vsebuje še nekaj, najpogosteje maščobo. Tako, da ni tukaj samo sladkor problem oz. edini krivec.

Večina hrane z visoko vsebnostjo sladkorja je močno predelane, tako predelane, da je izrazito okusna, tako okusna, da prestimulira naše brbončice pa tudi del možganov kjer je center za užitek oz. nagrado. Zato pride do prenajedanja, ker so ti centri preveč stimulirani, ne zaradi samega sladkorja, ki ni ravno okusen.

Sladkor sam ni kriv, da se ne moremo upreti drugemu koščku čokolade, piškotu ali kosu peciva.

Zato nas razni nadomestki kot so jogurt, korenček, suho sadje, niti žlica sladkorja ne zadovoljijo. Mi hočemo celoten paket, sladko in mastno, hrustljavo oz. kremasto, pa mal kislo/grenko …

Kako si pomagati?

Pristop vse ali nič se navadno ne obnese. Saj nas prej ali slej potegne nazaj.

Je pa nekaj možnosti, ki so razmeroma uspešne.

Prva je, da vse sladkarije, ki jih zaužijemo uravnovesimo s sadjem oz. zelenjavo. Preden se lotimo čokolade, pojemo 1/2 jabolka in ko smo recimo pojedli 2 koščka čokolade in bi še, pojemo še 1/2 jabolka … in tako naprej. Prej ali slej se nam bo ustavilo.

Druga je osredotočenost med jedjo. Košček čokolade, piškot … jemo zelo počasi in osredotočeno, raziskujemo okus slaščice, je preveč/premalo sladka, se topi v ustih, ali moramo žvečiti, so pretiravali s pecilnim praškom, čutimo vaniljo, sol … Tako iz malega koščka čokolade iztisnemo kar največ in v njej res uživamo, ne pa samo iščemo hitro potešitev.

Tretja je pa, da si te stvari naredimo nedosegljive in nevidne. Včasih pomaga že, če jih spravimo ven iz kuhinje, v poseben predal/omaro, ki ga ne odpiramo redno.
Če to ne zaleže, sladkarije pospravimo zadaj v najvišjo omaro, ali pa celo na podstrešje ali klet. Vemo, da so tam, ampak, da pridemo do njih se moramo pa malce “namatrati”. Vsakič vzamemo ven samo en košček čokolade, en piškot … In potem vse skupaj pospravimo nazaj. Kolikokrat se vam po dalo it v klet po košček čokolade?

Tole s sadjem ali zelenjavo, jaz koristim ob hranjenju z OH, enostavno ce hocem, da jih predelam in da mi n eoblezijo v zelodcu, moram pojesti zraven enako vsaj kolicino zelenjave in moram spiti vec tekocine.

Da bi pojedla le en koscek ali dva, mora biti sladkarija hudo odbra.

A da nimam doma nic sladkega, sem zivcna in razdrazena, spraznim cel hladilnik in shrambo, sem se bolj zivcna in grem magari na pumpo po cuker – katerega niti ni nujno, da pojem, a sem cisto pomirjena, jer vem, da imam doma zalogo.

Cudasko, vem, a taka sem jaz.

Jas sem že stara čez petdeset, pa tudi obožujem sladko. Pojem vsak dan enih dvesto gramov sladkarij, pa nisem debela. Pa tudi holesterola nimam. Sladko jem čez dan. Ko mi zapaše, pa vzamem kaj. Res pa je, da ne jem čiost navadnih poceni sladkarij, ampak malo boljše.

200gr. sladkarij je cca. 1000kcal. Pa so kvalitetne ali ne je čisto vseeno, ker sladkor je sladkor. Odvisno koliko ga je.
Si ti kr fenomen

Biskviti, kreme, torte, sladice, PANNA COTTA … temu se najteźje odpovem. Čokolade,bomboni ipd pa me ne pritegne.

Sem pekla te dni in itak manj gibala, saj sem bila ob pečici večino dneva. +1kg! A teden dni potrebujem, da ga sklestim. Življenje ni pravično xD Moj idealen svet bi bil, če bi lahko neomejeno jedla in se nikoli ne zredila

Ne da se mi brat vseh odgovorov in res je, ne poznamo ne tvojega zdravstvenega in ne psihičnega stanja. V prvi vrsti je pomembno to.

Ampak, na hitro, dve pomembni pravili:
1. VSE je v glavi. Resno mislim. Ko se boš resno odločila, da hočeš s sladkarijami prenehati, bo to zelo enostavno. Mogoče boš prvi teden ali dva imela hudo potrebo po cukru oziroma podobnih stvareh, potem pa, kot že ena prej opisuje, bi kot odrezal. Ne samo to, celo presladke se ti bodo zdele vse te zadeve!

2. Jej normalno! Če ti ves dan ne ješ oziroma si lačna, seveda potem posežeš po cukru oziroma sladkarijah, ki te hitro nasitijo. Če boš jedla polnovredno hrano čez dan, ki ti pusti občutek sitosti dlje, ne boš posegala po praznih kalorijah.

Tako, če boš to vzela, ampak resno vzela kot dve osnovi, bo vse skupaj zelo enostavno. Ja, prvi teden ali dva bo grozno, ker bo telo prosiiiiilo za cukr, mogoče te bo glava bolela, hotela boš pojesti tisto 300 g čokolado, ampak če bo glava delala tako kot mora, se boš obrnila stran in odvrnila te napade. Z dnevi bo bolje, in kot rečeno, po tednu ali dveh najbrž ne boš imela več nobene želje, vsaj take volčje ne, po sladkem.

200gr. sladkarij je cca. 1000kcal. Pa so kvalitetne ali ne je čisto vseeno, ker sladkor je sladkor. Odvisno koliko ga je.
Si ti kr fenomen
[/quote]

Se strinjam, pa raje še kakšnih 200 do 300 kcal več, ker v teh 200 g sladkarij so zagotovo poleg sladkorja in OH zraven še maščobe.

Tole s sadjem ali zelenjavo, jaz koristim ob hranjenju z OH, enostavno ce hocem, da jih predelam in da mi n eoblezijo v zelodcu, moram pojesti zraven enako vsaj kolicino zelenjave in moram spiti vec tekocine.

Da bi pojedla le en koscek ali dva, mora biti sladkarija hudo odbra.

A da nimam doma nic sladkega, sem zivcna in razdrazena, spraznim cel hladilnik in shrambo, sem se bolj zivcna in grem magari na pumpo po cuker – katerega niti ni nujno, da pojem, a sem cisto pomirjena, jer vem, da imam doma zalogo.

Cudasko, vem, a taka sem jaz.
[/quote]

Sploh ni čudaško. Zakaj tako misliš?

Te sladkarije, ki jih niti ne poješ, ti dajejo občutek varnosti. Veš, da so tam, če jih boš potrebovala.

Se strinjam, pa raje še kakšnih 200 do 300 kcal več, ker v teh 200 g sladkarij so zagotovo poleg sladkorja in OH zraven še maščobe.
[/quote]

Sladkori so čisti OH🙂. Maščobe pa kakor kje. V čokoladah veliko, v bonbonih malo

A ni najboljši recept manj žri?
Se pa strinjam z tem, da je cukr hudič. Je pa vse v glavi, kako do tega prideti, da glava dela v tvoje dobro, pa tudi jaz probavm. 😉

Prvo bravo da si nehala kadit!
Isto težavo mam js s cukrom. Bom tud sama temi sledila ker bo zame več kot dobrodošlo. Po drugi strani pa nimam.niti volje tolk to spremenit, priznam. Še sama sebe ne razumem. To nas ma kr velik težave s tem. Še dobr da pr men ni še kak kajenje zraven, alko, kufeti(v družbi spijem itak, ko sem pa sama si ga pa zase skor nikol ne skuham). Gremo brat temo in da vidmo. Sam joj tale cukr že odkar vem zase. Ne morem se mu upret, res pretiravam. Mam sicer srečo da se mi po kg ne pozna tolk, sam ni to sam to kg. Treb.slinavka tud trpi, jetra na dolgi rok(sam ok pr jetrih je kej druzga še ne sam hrana, isto pr slinavki) 🤔

Kot je nekdo napisu da gre bolj za kombinacijo maščobe in sladkega bo držalo, to dvoje nas najbolj zasvoji in preveč posegamo po tem. Dobre predloge ste dal. Pa res nas je velik. Gre pa to za en manjko, čustveno nas premami in jemo sladko. Tist ko ni na sladko naj še mal razloži kak manjko bi to bil, ker mi smo notr vpleteni, ne znamo ven iz tega, tud volje nam manjka(jaz priznam da je glede tega niti nimam in me vem kako jo dobit, ker za dost drugega vedno voljo imam, tukaj pa padem skoa notr v star tempo in se pogreznem in nadaljujem naprej isto).
Kot pravite ne kupuj si sladkarij, čokolad itd. Ne ni to sam to. Sj js če nimam nč na zalogi me pa prsti začnejo srbet pa si kej spečem, ker to razumemo samo čokoholiki da to da se rečete naj zmečemo stran sladko in naj ne kupujemo, to mormo mi razpucat v glavi. Sam prvi korak ja vemo da je najtežji, tko kot vse. Ja bomo že no nekak, se bom poskušala vsaj potrudit. Postopoma prvo kak dan, potem 2, bom že neki pogruntala. Al pa nehimo preveč razmišljat o tem pa se nam zna sprostit to in odpadet. Ker čim preveč o nečem tuhtamo tud če vemo da ne delamo prav nam to ne pomaga, ker spremenimo pa tud ne. Mamo to nek beg očitno. Želimo si lepšiga življenja in si ga hočmo posladkat al kako. Vsi mamo kej.
Poznam ljudi ki jih zrt tega zaprtost matra in malo zmanjšajo vnos sladkega. Ene kg nabirajo zarad tega. Eni se počutjo slabo.
No vem da mi kdo ne bo verjel, sam pr men ni nč od tega, ker prebava je super kljub temu, kg lih tko, počutim se pa tud ne slabš, bolj brez volje in tko. Bom se res potrudla vsaj za začetek mal zmanjšat, ker čist zmanjšat na nič vem da mi bo težko.
Srečno vsem! Hvala za odgovore je tud men pomagal. Upam da avtorici tud. Skupi zmoremo!

Tudi sama se skoz bašem sladkarijami. Jem jih, ko sem lačna, razočarana, vesela,…, skratka sladkarije mi pašejo vedno, brez njih ne zaključimo kosila. Verjetno je to res že huda odvisnost. Pozna se mi na zdravju, redim se, moža ne privlačim več in evo začaran krog. Volje, da bi za začetek znmanjšala porabo sladkarij nimam. Ne vam kaj naj naredim. Tudi zdravničine besede ne pomagajo. Človek mora očitno sam priti do spoznanja a kaj ko je včasih laho prepozno. Na nek način sem obupana, pa me spet potolažijo sladkarije. Kao si narediti red v glavi?