Off-grid hiška
Kam hodi k doktorju?
Ima plačano dodatno zavarovanje?
Brez sledi je biti relativno enostavno, lahko si brezdomec v Ljubljani.
Ampak mislim, da je bila téma zastavljenja v smislu, kao se da preživeti na svojem.
[/quote]
ženska ima malo motorno žago s katero brez težav psoeka manjša drevesa. saj ni treba sekat velikih bukev. si nasadiš en del s hitro rastočimi drevesi ala breza, akacija, trepetlika in imaš res obnovljiv vir energije. sicer pa, kar zadeva nje, ona vsako leto pokuri max 4 kubike drv. pa jih manj.
k zdravniku načeloma hodi tukaj, ima evropsko zdravstveno kartico, a sedaj, ko bi morala na eno operacijo, ki stane nekaj tisoč eur, ne bo šla, ker nima denarja in se je lotila naravnega načina zdravljenja. me zanima, če ji bo uspelo. glej, jaz jo občudujem in se namenjam it po podobni poti.
kar se sicer tiče takega načina življenja je kar nekaj knjig, ki ti pomagajo z nasveti, tako da internet kot tak ni potreben. če pa hočeš imet kj od interneta, se pa obrneš na permakulturne oz. eko vasi, pa na folk, ki išče alternativne vire preživetja.
res ne razumem zakaj vsako zadevo do onemoglosti zakomploicirate, da ja zgleda nemogoča. že to okoli žage in sečnje dreves ste spremenili v celo znanost, pa sploh ni nujno tako., to počno oni, ki tako lahko počno, drugi gozdove čistimo, odnašamo male veje, imamo male motorke ali pa električne žage in sekamo tanjša drevesa. absolutno lakho tudi ženska sama živi na tak način.
Imamo 450m2 – v hiši živimo 3 družine.
Imamo svoj vodnjak za pitno vodo + zbiralnik deževnice .
Grejemo se na drva iz svojega gozda.
Vodo ogrevamo s kolektorji.
Sedaj še planiramo v investicijo v sončno elektrarno.
Prav tako pridelamo 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} svoje hrane – zelenjavo + sadje + žita + bučnice + svinjino + govedino + perutnino + jajca + zajce.
Nimamo v planu biti čisto samoooskrbni, ampak čim bolj.
ženska ima malo motorno žago s katero brez težav psoeka manjša drevesa. saj ni treba sekat velikih bukev. si nasadiš en del s hitro rastočimi drevesi ala breza, akacija, trepetlika in imaš res obnovljiv vir energije. sicer pa, kar zadeva nje, ona vsako leto pokuri max 4 kubike drv. pa jih manj.
k zdravniku načeloma hodi tukaj, ima evropsko zdravstveno kartico, a sedaj, ko bi morala na eno operacijo, ki stane nekaj tisoč eur, ne bo šla, ker nima denarja in se je lotila naravnega načina zdravljenja. me zanima, če ji bo uspelo. glej, jaz jo občudujem in se namenjam it po podobni poti.
kar se sicer tiče takega načina življenja je kar nekaj knjig, ki ti pomagajo z nasveti, tako da internet kot tak ni potreben. če pa hočeš imet kj od interneta, se pa obrneš na permakulturne oz. eko vasi, pa na folk, ki išče alternativne vire preživetja.
res ne razumem zakaj vsako zadevo do onemoglosti zakomploicirate, da ja zgleda nemogoča. že to okoli žage in sečnje dreves ste spremenili v celo znanost, pa sploh ni nujno tako., to počno oni, ki tako lahko počno, drugi gozdove čistimo, odnašamo male veje, imamo male motorke ali pa električne žage in sekamo tanjša drevesa. absolutno lakho tudi ženska sama živi na tak način.
[/quote]
Nimam pojma, kako naj ti še odgovorim.
Če še kdo bere: zaradi obstoječe zakonodaje, težko popolnoma izgineš iz obstoječega sistema.
Zmanjšati odvisnost od sistema (in bog ne daj, ga kdaj izkoristiti v svojo prednost), pa se seveda da. Vse v okviru lastnih zmožnosti in znotraj okvirjev, ki trenutno veljajo.
Danes živimo na “instant” planetu.
Vse, takoj, tukaj in sedaj?
Svojo prvo jablano sem posadil leta 2015, dvoletno sadiko.
Če bom letos prvi sadež okusil, prisežem, se javim nazaj.
P.S.: Hitro rastoče drevo je: Paulownia Shan Tong
Nimam pojma, kako naj ti še odgovorim.
Če še kdo bere: zaradi obstoječe zakonodaje, težko popolnoma izgineš iz obstoječega sistema.
Zmanjšati odvisnost od sistema (in bog ne daj, ga kdaj izkoristiti v svojo prednost), pa se seveda da. Vse v okviru lastnih zmožnosti in znotraj okvirjev, ki trenutno veljajo.
Danes živimo na “instant” planetu.
Vse, takoj, tukaj in sedaj?
Svojo prvo jablano sem posadil leta 2015, dvoletno sadiko.
Če bom letos prvi sadež okusil, prisežem, se javim nazaj.
P.S.: Hitro rastoče drevo je: Paulownia Shan Tong
[/quote]
Kaj pa recimo predlagaš za pokrivanje nujnih stroškov (zdravstveno zavarovanje, odvoz smeti itd.)? Investicije in potem plačuješ iz donosa ali kaj drugega?
Nimam pojma, kako naj ti še odgovorim.
Če še kdo bere: zaradi obstoječe zakonodaje, težko popolnoma izgineš iz obstoječega sistema.
Zmanjšati odvisnost od sistema (in bog ne daj, ga kdaj izkoristiti v svojo prednost), pa se seveda da. Vse v okviru lastnih zmožnosti in znotraj okvirjev, ki trenutno veljajo.
Danes živimo na “instant” planetu.
Vse, takoj, tukaj in sedaj?
Svojo prvo jablano sem posadil leta 2015, dvoletno sadiko.
Če bom letos prvi sadež okusil, prisežem, se javim nazaj.
P.S.: Hitro rastoče drevo je: Paulownia Shan Tong
[/quote]
ne, seveda iz sistema izginit ne moreš, ker si dvojno “čipiran”. z emšo in z davčno. lahko si pa “navzven neviden”. pač ni te v csd sistemu, ni te na zavodu za zaposlovanje, ni te v kartoteti zdravstvenega donma (sama sem jo imela doma skorajh 6 let, potem sem jo nesla nazaj – napaka), skratka to je moj načrt. imeti finančno čim manjše stroške, tiste pa, ki so nujno nujni, denar občasno zaslužiti ravno za te stroške, in to je to.
to, kar moja prijateljica že ima, jaz pa ne, je njena samomoskrba z drvmi, ki jih sama dela in ki jih res porabi ekstremno malo. v tem sem za njo, ker sem lena. sem pa sama prišla samo na eno položnico in to je odvoz smeti, te se pa lahko znwbim samo tako, da se s tega naslova odjavim bivališče, kar pa ni smiselno. stane me 7,50 eur / mesec. so pa v mojem okolju dejansko hiše, kjer odvoza ne plačujejo, ker smetraji do njih ne morejo. 🙂
moja jablana je rodila šele po devetih letih, a imam to srečo, da sem dobila s hišo star sadovnjak in ga samo še dopolnjujem, imam odlično knjigo o uporabi “divjih” rqastlin, med drugimi žira, želoda, vse je tam natančno opisano in samo še vprašanje časa je, kdaj bom potegnila črto pod trgovinsko hrano in se usmerila v to, divjo, pač, da poskusim, če se da in da vidim, kakšna razlika je, če se človek prehranjuje samo s to hrano. največji razlog za vse to je seveda dejstvo, da vsi pravijo, da se ne da. 🙂 to ej od vedno moje gonilo. če se namreč ne da, potem se zagotovo da.
in pavlonija … ne mi govorit o njej,. jo imam sredi vrta in sem zaprepadena nad njeno hitro rastjo. zdaj ej stara 4 leta in ne vem. če je ne bom posekala,. kakor je lepa, čudovita, je po drugi strani strašljiva. čist prehitro raste.
no, vsekakor je moja namera dobiti – vzeti v najem, v skrajni sili kupiti, majhno hišo, toliko, da je zame. z vodnjakom zunaj, s sanitarijami zunaj – jih naredim kot jih delajo taborniki, s štedilnikom na drva in s polico, čpolno knjig. hiša mora biti dovolj daleč od vseh civilizacijskih priključkov, da ni obremenjena z nobeno položnico. 🙂 zero waste način življenja mora bit do takrat že moja samoumevnost. in jasno, dsa moram do takrat obvladati tudi žew način prehranjenvanja, ki ni pogojen z zelenjavnim vrtom. če mi bo to uspelo, bom res zelo zadovoljna. če mi ne no pa … je.bi.ga. vsaj poskusila sem, če drugega ne.
– če bi tako hišo lahko vzela v najem mi še osnovnega zdr. zavarovanja ni treba plačevat, ker se mi ne bodo imeli kam usest. in jasno, da bom potem tudi brez trrja. 🙂 to bi potem res pomenilo živeti brez vseh položnic.
Tudi jaz sem nekoč romantično sanjarila o čem takem, a sem spoznala, da so moji cilji drugje – v znanju, izobraževanju, učenju jezikov, branju. Hočem čim več časa za vse to, zato se mi zdi škoda zapravljati čas za žaganje in zlaganje drv, kurjenje in podobna opravila. Moja babica je živela tako – sicer z vodovodom iz vaškega vodovoda in elektriko, a že samo kurjenje, priprava drv – z leti ji je bila to vedno večja muka in je postala odvisna od naše pomoči. Če ni zakurila, ni bilo tople vode, ni bilo toplega tuša – če recimo zboliš je to zlata vredno. Torej je na nek način nekdo, ki živi s centralno in vsem udobjrm civilizacije bolj samozadosten. Vsekakor je smiselno redne fiksne sroške zmanjšati na minimum, ampak hkrati pa najti eno ravnovesje ter ne trošiti časa in energije z različnimi opravili samo zato, da si off-grid za vsako ceno.
ne, seveda iz sistema izginit ne moreš, ker si dvojno “čipiran”. z emšo in z davčno. lahko si pa “navzven neviden”. pač ni te v csd sistemu, ni te na zavodu za zaposlovanje, ni te v kartoteti zdravstvenega donma (sama sem jo imela doma skorajh 6 let, potem sem jo nesla nazaj – napaka), skratka to je moj načrt. imeti finančno čim manjše stroške, tiste pa, ki so nujno nujni, denar občasno zaslužiti ravno za te stroške, in to je to.
to, kar moja prijateljica že ima, jaz pa ne, je njena samomoskrba z drvmi, ki jih sama dela in ki jih res porabi ekstremno malo. v tem sem za njo, ker sem lena. sem pa sama prišla samo na eno položnico in to je odvoz smeti, te se pa lahko znwbim samo tako, da se s tega naslova odjavim bivališče, kar pa ni smiselno. stane me 7,50 eur / mesec. so pa v mojem okolju dejansko hiše, kjer odvoza ne plačujejo, ker smetraji do njih ne morejo. 🙂
moja jablana je rodila šele po devetih letih, a imam to srečo, da sem dobila s hišo star sadovnjak in ga samo še dopolnjujem, imam odlično knjigo o uporabi “divjih” rqastlin, med drugimi žira, želoda, vse je tam natančno opisano in samo še vprašanje časa je, kdaj bom potegnila črto pod trgovinsko hrano in se usmerila v to, divjo, pač, da poskusim, če se da in da vidim, kakšna razlika je, če se človek prehranjuje samo s to hrano. največji razlog za vse to je seveda dejstvo, da vsi pravijo, da se ne da. 🙂 to ej od vedno moje gonilo. če se namreč ne da, potem se zagotovo da.
in pavlonija … ne mi govorit o njej,. jo imam sredi vrta in sem zaprepadena nad njeno hitro rastjo. zdaj ej stara 4 leta in ne vem. če je ne bom posekala,. kakor je lepa, čudovita, je po drugi strani strašljiva. čist prehitro raste.
no, vsekakor je moja namera dobiti – vzeti v najem, v skrajni sili kupiti, majhno hišo, toliko, da je zame. z vodnjakom zunaj, s sanitarijami zunaj – jih naredim kot jih delajo taborniki, s štedilnikom na drva in s polico, čpolno knjig. hiša mora biti dovolj daleč od vseh civilizacijskih priključkov, da ni obremenjena z nobeno položnico. 🙂 zero waste način življenja mora bit do takrat že moja samoumevnost. in jasno, dsa moram do takrat obvladati tudi žew način prehranjenvanja, ki ni pogojen z zelenjavnim vrtom. če mi bo to uspelo, bom res zelo zadovoljna. če mi ne no pa … je.bi.ga. vsaj poskusila sem, če drugega ne.
– če bi tako hišo lahko vzela v najem mi še osnovnega zdr. zavarovanja ni treba plačevat, ker se mi ne bodo imeli kam usest. in jasno, da bom potem tudi brez trrja. 🙂 to bi potem res pomenilo živeti brez vseh položnic.
[/quote]
a najemnino boš pa z ritjo plačevala?
pavlovnija je tujerodna rastlina, ki je zelo požrešna na vodo in utegne narediti veliko škode, ko se bo začela nenadzorovano širiti.
sicer se pa tega načina življenja spomnim iz otroštva, ko so razni starejši ljudje, ki niso imeli pokojnine preživeli s tem, kar so pridelali doma, za kakšen priboljšek so pa nafehtali otroke.
pa sekret na štrbunk in voda iz šterne. Obleke so jim tudi otroci kupovali.
saj tudi še danes v kakšnem fehtarskem prispevku najdejo kakšno mamco, ki se ji streha podira nad glavo in ji potem drugi pomagajo.
tvoji cilji – izobraževanje, branje – so tudi moji, a niso skregani s siceršnjim načinom življenja.
če pereš perilo na roke je to res cela filozofija., najprej se ti skrči nabor oblačil, ker nisii nor, da boš non stop pral. kmalu ugotoviš, da imaš dvoje hlače, nekaj majic, kako velurko, spodnjice in nogavice pa iz moške člinije, ker so trpežnejši. in ko najprej skrčiš ves nabor oblačil prideš tedensko do nekaj kosov, ki jih pereš uro in pol. toliko pri meni traja, da se voda štirikrat pogreje. ali pa manj, odvisno koliko so oblačila umazana – če so samo prepotena, je tudi dvojno splakovanje dovolj. ker imaš ročno centrifugo ožameš perilo po želji in jaz nikoli ne hodim okoli zmečkana, tako da je likanje povsem nepotrebno. 🙂
kar se tiče priprave drv … ali imaš doma centralno kurjavo in hodiš tedensko trikrat v fitnes klub na razmigavanje, ali pa doma sekaš oziroma žagaš drva. 🙂 jaz sem se zanalašč odločila za drugo opcijo, sicer pozimi ne bi delala nič fizičnega. zakuriti v peči je pa mala malca, ne vzame nič več kot desert minut, pa še toliko ne, ko si zverziran.
v mestu si toliko samooskrben, kolikor svojega življenja nameniš služenju denarja za plačevanja svoje samooskrbe. ko ti enkrat zmanjka tega je tudi samooskrba na off. če pa imaš doma drva ti jih pa lahko kdorkoli naseka in ti zakuri, v bloku je to znanstvena fantastika. 🙂 (primer – izračunaj si koliko časa na mesec delaš za to, da plačaš ogrevanje svojega stanovanja. potem ti pa jaz povem koliko ur na mesec namenim pripravi drv za tekoči mesec).
tisti, ki se odločijo delati vse z lastnimi rokami prej močno naštudirajo vse. nič ni z danes na jutri in če greš v to prostovoljno je čisto drugače kto če si v to prisiljen.
je rex. širijo se s koreninskim sistemom in jih je dobro imeti ob robu gozda ali na robu parcele.
v starih časih so nabirali borove veje, tudi preko leta so jih uporabljali za takojšnje kurjenje, ker so polne smole. pa tudi breza takoj zagori, sploh lubje je primerno za podkurit.
v knjigi Preživetje v naravi Bear Gryllsa imaš polno takih nasvetov. https://www.bukla.si/knjigarna/sport-in-zdravje/gornistvo-in-alpinizem/prezivetje-v-naravi-popolni-vodnik-za-bivanje-na-prostem.html kar se mene tiče se hočem letos naučit zakurit s kresilnim kamnom in tako “mimogrede”, brez pripomočkov ala papir in podobno.
tvoji cilji – izobraževanje, branje – so tudi moji, a niso skregani s siceršnjim načinom življenja.
če pereš perilo na roke je to res cela filozofija., najprej se ti skrči nabor oblačil, ker nisii nor, da boš non stop pral. kmalu ugotoviš, da imaš dvoje hlače, nekaj majic, kako velurko, spodnjice in nogavice pa iz moške člinije, ker so trpežnejši. in ko najprej skrčiš ves nabor oblačil prideš tedensko do nekaj kosov, ki jih pereš uro in pol. toliko pri meni traja, da se voda štirikrat pogreje. ali pa manj, odvisno koliko so oblačila umazana – če so samo prepotena, je tudi dvojno splakovanje dovolj. ker imaš ročno centrifugo ožameš perilo po želji in jaz nikoli ne hodim okoli zmečkana, tako da je likanje povsem nepotrebno. 🙂
kar se tiče priprave drv … ali imaš doma centralno kurjavo in hodiš tedensko trikrat v fitnes klub na razmigavanje, ali pa doma sekaš oziroma žagaš drva. 🙂 jaz sem se zanalašč odločila za drugo opcijo, sicer pozimi ne bi delala nič fizičnega. zakuriti v peči je pa mala malca, ne vzame nič več kot desert minut, pa še toliko ne, ko si zverziran.
v mestu si toliko samooskrben, kolikor svojega življenja nameniš služenju denarja za plačevanja svoje samooskrbe. ko ti enkrat zmanjka tega je tudi samooskrba na off. če pa imaš doma drva ti jih pa lahko kdorkoli naseka in ti zakuri, v bloku je to znanstvena fantastika. 🙂 (primer – izračunaj si koliko časa na mesec delaš za to, da plačaš ogrevanje svojega stanovanja. potem ti pa jaz povem koliko ur na mesec namenim pripravi drv za tekoči mesec).
tisti, ki se odločijo delati vse z lastnimi rokami prej močno naštudirajo vse. nič ni z danes na jutri in če greš v to prostovoljno je čisto drugače kto če si v to prisiljen.
[/quote]
problem nastane ko nisi več sposoben drv priskrbet. ko jih ne mores vec pol leta okoli nabirat. da ne govorim o tem, da jih ne moreš več niti nasekat. zaradi starosti, bolezni. pol ti pa preostane samo še fehtanje.
Kaj pa recimo predlagaš za pokrivanje nujnih stroškov (zdravstveno zavarovanje, odvoz smeti itd.)? Investicije in potem plačuješ iz donosa ali kaj drugega?
[/quote]
Jaz imam službo, imam lastno podjetje. Nisem nehal delati.
Planiram, da bi v prihodnosti v osnovi živel od oddajanja drugih nepremičnin.
Zaenkrat še nisem tako daleč. Nekaj let se samo učim, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo. Poskusim skoraj vse kar mi pade na pamet, zankrat še nimam neke magične formule, kaj bi bilo toliko donsono, da bi v primeru opustitve podjetja lahko živel od lastnih pridelkov/izdelkov.
Bolj me veseli, da jem domačo neškropljeno sadje in zelenjavo.
je rex. širijo se s koreninskim sistemom in jih je dobro imeti ob robu gozda ali na robu parcele.
v starih časih so nabirali borove veje, tudi preko leta so jih uporabljali za takojšnje kurjenje, ker so polne smole. pa tudi breza takoj zagori, sploh lubje je primerno za podkurit.
v knjigi Preživetje v naravi Bear Gryllsa imaš polno takih nasvetov. https://www.bukla.si/knjigarna/sport-in-zdravje/gornistvo-in-alpinizem/prezivetje-v-naravi-popolni-vodnik-za-bivanje-na-prostem.html kar se mene tiče se hočem letos naučit zakurit s kresilnim kamnom in tako “mimogrede”, brez pripomočkov ala papir in podobno.
[/quote]
Ah daj no… preden vas uči Bear Grylls, prosim poglejte posnetke na youtubu, kaj se je dejansko dogajalo na snemanjih te oddaje. Bolj ali manj je tip samo pripravljen požret marsikatero svinjarijo, ki jo najde, zaradi šova. Preživetje itd. pa s to oddajo in Bearom nima veze.
ne, seveda iz sistema izginit ne moreš, ker si dvojno “čipiran”. z emšo in z davčno. lahko si pa “navzven neviden”. pač ni te v csd sistemu, ni te na zavodu za zaposlovanje, ni te v kartoteti zdravstvenega donma (sama sem jo imela doma skorajh 6 let, potem sem jo nesla nazaj – napaka), skratka to je moj načrt. imeti finančno čim manjše stroške, tiste pa, ki so nujno nujni, denar občasno zaslužiti ravno za te stroške, in to je to.
to, kar moja prijateljica že ima, jaz pa ne, je njena samomoskrba z drvmi, ki jih sama dela in ki jih res porabi ekstremno malo. v tem sem za njo, ker sem lena. sem pa sama prišla samo na eno položnico in to je odvoz smeti, te se pa lahko znwbim samo tako, da se s tega naslova odjavim bivališče, kar pa ni smiselno. stane me 7,50 eur / mesec. so pa v mojem okolju dejansko hiše, kjer odvoza ne plačujejo, ker smetraji do njih ne morejo. 🙂
moja jablana je rodila šele po devetih letih, a imam to srečo, da sem dobila s hišo star sadovnjak in ga samo še dopolnjujem, imam odlično knjigo o uporabi “divjih” rqastlin, med drugimi žira, želoda, vse je tam natančno opisano in samo še vprašanje časa je, kdaj bom potegnila črto pod trgovinsko hrano in se usmerila v to, divjo, pač, da poskusim, če se da in da vidim, kakšna razlika je, če se človek prehranjuje samo s to hrano. največji razlog za vse to je seveda dejstvo, da vsi pravijo, da se ne da. 🙂 to ej od vedno moje gonilo. če se namreč ne da, potem se zagotovo da.
in pavlonija … ne mi govorit o njej,. jo imam sredi vrta in sem zaprepadena nad njeno hitro rastjo. zdaj ej stara 4 leta in ne vem. če je ne bom posekala,. kakor je lepa, čudovita, je po drugi strani strašljiva. čist prehitro raste.
no, vsekakor je moja namera dobiti – vzeti v najem, v skrajni sili kupiti, majhno hišo, toliko, da je zame. z vodnjakom zunaj, s sanitarijami zunaj – jih naredim kot jih delajo taborniki, s štedilnikom na drva in s polico, čpolno knjig. hiša mora biti dovolj daleč od vseh civilizacijskih priključkov, da ni obremenjena z nobeno položnico. 🙂 zero waste način življenja mora bit do takrat že moja samoumevnost. in jasno, dsa moram do takrat obvladati tudi žew način prehranjenvanja, ki ni pogojen z zelenjavnim vrtom. če mi bo to uspelo, bom res zelo zadovoljna. če mi ne no pa … je.bi.ga. vsaj poskusila sem, če drugega ne.
– če bi tako hišo lahko vzela v najem mi še osnovnega zdr. zavarovanja ni treba plačevat, ker se mi ne bodo imeli kam usest. in jasno, da bom potem tudi brez trrja. 🙂 to bi potem res pomenilo živeti brez vseh položnic.
[/quote]
Ni moj cilj, da nisem del civilizacije ali da se izognem plačilu vseh položnic.
Jaz stremim k popolnoma bio pridelkom in uporabi metod in tehnologije, kjer imaš z minimalno dela maksimalno donosa.
Seveda me vsi ti prikriti davki v obliki takšnih in drugačnih položnic živcirajo. Ampak sem prestar, da bi sistem spreminjal.
problem nastane ko nisi več sposoben drv priskrbet. ko jih ne mores vec pol leta okoli nabirat. da ne govorim o tem, da jih ne moreš več niti nasekat. zaradi starosti, bolezni. pol ti pa preostane samo še fehtanje.
[/quote]
ta problem “ko nisi več sposoben drv priskrbet blablabla” se lahko poijavi kadarkoli v življenju, nima veze s starostjo. in ta problem je vedno problem, ki se se pojavlja v glavah skeptikov ter ljudi, kii jim je absolutno problem resno razmišljat še o kakšenm drugem načinu življenja. in ko smo že pri tem, lahko da bo tvoj največji problem čez 10 ali 20 let že to, da se boš spomnil kdo si. 🙂 pa ti ne želim, bog ne daj.
tudi kar se tiče fehtanja je dokaj pogost pojav v mestnih načinih življenja, kjer ljudje nimajo za elektriko, vodo, najemnino, itd. fehtanje nikakor ni povezano z načinom življenja kot takim. moja prijateljica bi prej umrla preden bi za karkoli prosila. jaz sem jih sama od sebe nekajkrat ponudila pomoč in jo prav prisilila vanjo, ker vem, da ji je z njo lažje, ne zato, ker bi ona ne zmogla.
kar se tiče Bear Gryllsa. omenila sem njegovo knjigo, ki mi je služila za dvomesečno potepanje po sloveniji v solo izvedbi. brez nje sploh ne vem kako bi se organizirala. tako daj me eni kot druga biblija in jo priporočlam vsem, ki se podajajo na samostojno popotovanje.
Hi-tech hobbit: za tak način življenja ti proporočam knjige Josefa Steinerja in Revolucijo ene slamice avtorja Fukuoke. https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/revolucija-ene-slamice-1656814-pr
pavlonija je tako invazivna kot breze. jih imam tudi na vrtu in jih vsako pomlad pulim ven. da o okrasnih hibiskusih sploh ne govorim. hb pa je večina invazivnega plevela čisto užitnega in je prav fino, da je invaziven. 🙂 🙂
Hi-tech hobbit
preberi si še knjige Seppa Holzerja https://www.bukla.si/knjigarna/kulinarika-dom-in-vrt/vrtnarstvo/holzerjeva-permakultura.html
tip je na kmetiji na nadmorski višini 1300-1500 m naredil čudež. vse mu raste gor, podrobno opisuje svoje delo z zemljo, katere sadne sorte so za kaja primerne, kako se goji gobe, kako naredi ribnike, kako dela z živino (vso ima na odprtem, jim je naredil zemljanke), skratka tip je aua.
knjiga Permakultura Biila Mollisona je pa … adijo pamet. v njej je vse od načlrtovanja postavitve hiše, do uravnavanja vetrov, kako zasadit kaj, katere sorte kam … mah, ni da ni.
sama delam na sadjarski kmetiji. moj šef je zelo v tem in dela na ekološki pridelavi. več ti na tem mestu o tem ne morem povedat, je pa EU naklonjena tem zadevam in se dobi veliko sredstev za ureditev nasada, zasaditev. ni pa to lahko delo in niso vse sorte primerne za to.
Bom pogledal, jaz sem vesel, če kaj novega izvem.
Gobe že gojim poskusno. Živali si ne upam imeti, dokler imam še službo, ker je to le prevelika odgovornost.
Da je lahko invazivni plevel tudi užiten in koristen, bom pa preskusil letos. Na robi parcele imam namreč japonski dresnik. Menda so poganjki podobni špragljem, bomo videli kmalu.