hudo, kej se najdete takšni modeli, to je pisateljica napisala, ne jst, sam sem samo dodal, da večina žensk vidim s to šablono, posebej mlajše generacije. Valjda, ne mislim, da vsaka, ki gleda na telefon v roki čaka sms, od morebuitnih kandidatov, kakšne gluposti, matr…, že zadnič mi je dvignla pritiska žena od bratranca, ko se je šlo za en obisk, pa ona sms, pa sms, za stvar, ko se bi komot pogovorila po telefonu v petih minutah, ona, kokoš, pa stalno sms-i, dokler, nism napisal, da ne odgovarjam več.
ti pa kar malo premisli o tem kar se moje želje tiče, če me že analiziraš, jst s tem nimam problema, pa, nč ne jokam, kar sem naredil sem naredil in mi tud na misel ne pride, da bi še kaj konkretnega delal, gradil z žensko za bodočnost, upam, da si tolk skulirana, če si že šla v debato z mano, da veš, da je na svetu dosti ljudi, tako ženskih kot moških in, da si nismo vsi isti, kar pomeni, da vsak, ki hoče nekaj kar išče enkrat tud najde, če ne, pa pač umre v tem iskanju, jaka muda…. ne živim v iluziji v svojih letih, kar se žensk tiče, vem, do kje je moj domet in, da te potolažim, ker sem človek reale, da to niso nobene vrhunske ženske, kot ti verjetno misliš o sebi,( vem, kako zgledajo vse ženske v določenih letih, čeprav one obvezno po njihovi presoji zgledajo 10 let mlajše), da si,….. jokam edino zarad bolečga kolena, ko se podim na igrišču, vse drugo je čista debata in moje razmišljanje o določenih zadevah. Aja, nč ni z moje strani brezveze napisano, vse je utemljeno s čistokrtrvno prakso, ne pa neki teoriziranje o življenju takih modelov kot si ti, ki živijo v nekem drugem svetu od mojga. V življenju moreš imet opravka za raznovrstnimi ljudmi, od karakterjev, narodnosti do vere, da lahko sploh kaj pišeš o teh zadevah.
[/quote]

Res je, večina današnjih SJW vidi le senzacionalistično šablono zlorab opisanih v knjigi in to cepi na vse moške. Jbg… nismo vsi enaki.

Moje mnenje…
Njene knjige bi morale biti obvezno šolsko berilo v srednjih šolah. Mladini je treba predstavit realnost (in spolnost) na malce drugačen način kot jo servirajo mediji in propagandna industrija.

Moje mnenje…
Njene knjige bi morale biti obvezno šolsko berilo v srednjih šolah. Mladini je treba predstavit realnost (in spolnost) na malce drugačen način kot jo servirajo mediji in propagandna industrija.
[/quote]

Bistveno je, da mladini predstaviš normalo oz. povprečje, ki temelji na nekih splošno sprejetih družbenih normah pa tudi deviacije in pogled skozi zgodovino. Da pa bi predstavljali pretežno deviacije, je pa ne bo pravi način. To je način, ki ga uporablja feministična in SJW populacija…

Bistveno je, da mladini predstaviš normalo oz. povprečje, ki temelji na nekih splošno sprejetih družbenih normah pa tudi deviacije in pogled skozi zgodovino. Da pa bi predstavljali pretežno deviacije, je pa ne bo pravi način. To je način, ki ga uporablja feministična in SJW populacija…
[/quote]

Kaj je povprečje?

Kaj je povprečje?
[/quote]

Definitivno ne odnosi, temelječi na izkoriščanji in poniževanju.

Vsa čast, da je šla to raziskovat…je pa ne bi šel poslušat, ker mi je (vizualno itd.) zelo antipatična ženska.
[/quote]

Zate bi morala biti seveda ona vizuelno lepa ženska v visokih petkah in naravno estetsko dovršena.
Na ta način …a ne…lepa kot ti…?
Sploh pa brez gubic, ki so seveda smrtni greh za take kot si ti.

Bistveno je, da mladini predstaviš normalo oz. povprečje, ki temelji na nekih splošno sprejetih družbenih normah pa tudi deviacije in pogled skozi zgodovino. Da pa bi predstavljali pretežno deviacije, je pa ne bo pravi način. To je način, ki ga uporablja feministična in SJW populacija…
[/quote]

Bistveno je, da predstaviš realnost. In marsikaj od tega, kar opisuje Milena je žal realnost (morda v malce drugačni obliki) tudi danes. Vsekakor je zadeva bolj realna od slike odnosov, ki jo riše propagandna industrija ob pomoči medijev.

Definitivno ne odnosi, temelječi na izkoriščanji in poniževanju.
[/quote]

Če boš mladini predaval o zvezah iz filmov, se ti bodo smejali in te imeli za butla.

Bistveno je, da predstaviš realnost. In marsikaj od tega, kar opisuje Milena je žal realnost (morda v malce drugačni obliki) tudi danes. Vsekakor je zadeva bolj realna od slike odnosov, ki jo riše propagandna industrija ob pomoči medijev.
[/quote]

To drži, a potrebno je definirati kaj je prav in kaj ne. Kje se začne izkoriščanje in poniževanje… določiti meje dopustnega. To mora narediti vsak zase, naloga šolskega sistema pa je, da učencem predstavit filozofske osnove na katerih temeljijo moralna načela in družbene norme. Vse kar bistveno odstopa od tega je v družbi razumljeno kot deviacija. Zakoni so le prezentacija družbenih pravil in norm, nek osnovi imenovalec…
Če se tega lotiš na način kot to počnejo razne skrajne organizacije, bo končni cilj le odmik v smeri ene od skrajnosti.

Sej, ko bo Milena začela juho jesti vsaj z leseno žlico ne pa s prsti, bo dojela zakaj so bile vojne, revolucije …
Je pač bolj počasna v dojemanju razvoja družbe

Bistveno je, da predstaviš realnost. In marsikaj od tega, kar opisuje Milena je žal realnost (morda v malce drugačni obliki) tudi danes. Vsekakor je zadeva bolj realna od slike odnosov, ki jo riše propagandna industrija ob pomoči medijev.
[/quote]

Milenina knjiga slika preteklost, ne sedanjost. Je odlična, uporabna, sploh z zgodovinskega, sociološkega, antropološkega vidika. Lahko bi bila uporabna kot študijsko gradivo, ampak mladim bi bila lahko kvečjemu primer, kakšni spolnost in človeški odnosi ne bi smeli biti.

Mladi rabijo predvsem učenje o sebi, o lastnih potrebah in mejah, o čustvih, o ljubezni – ne tisti iz holivudskih filmov in doktor romanov, ampak o ljubezni čustveno zrelega človeka. In dam BTDT še kako prav, nasproti takšne knjige morajo biti neki pozitivni vzori in vrednote. Če pa nasproti te knjige ni nič drugega, če je to edina realnost, ki jo prikažeš mladini, delaš veliko škodo. Mladi že itak dobijo v roke toliko nekega negativnega materiala, od porničev, nasilja, do opisovanja čustveno patoloških odnosov, da ne rabijo še dodatnih izsekov najbolj patološke realnosti, če so pri tem oropani za tisti normalnejši in lepši del realnosti.

Pomembno je, v kakšnem kontekstu daješ neko študijsko gradivo in kakšno širino in kakšno ozadje imajo tisti, ki ga berejo.

Milenina knjiga slika preteklost, ne sedanjost. Je odlična, uporabna, sploh z zgodovinskega, sociološkega, antropološkega vidika. Lahko bi bila uporabna kot študijsko gradivo, ampak mladim bi bila lahko kvečjemu primer, kakšni spolnost in človeški odnosi ne bi smeli biti.

Mladi rabijo predvsem učenje o sebi, o lastnih potrebah in mejah, o čustvih, o ljubezni – ne tisti iz holivudskih filmov in doktor romanov, ampak o ljubezni čustveno zrelega človeka. In dam BTDT še kako prav, nasproti takšne knjige morajo biti neki pozitivni vzori in vrednote. Če pa nasproti te knjige ni nič drugega, če je to edina realnost, ki jo prikažeš mladini, delaš veliko škodo. Mladi že itak dobijo v roke toliko nekega negativnega materiala, od porničev, nasilja, do opisovanja čustveno patoloških odnosov, da ne rabijo še dodatnih izsekov najbolj patološke realnosti, če so pri tem oropani za tisti normalnejši in lepši del realnosti.

Pomembno je, v kakšnem kontekstu daješ neko študijsko gradivo in kakšno širino in kakšno ozadje imajo tisti, ki ga berejo.
[/quote]

Aha. Ti bi realen prikaz odnosov, ki se ne sklada z idilično sliko romantične ljubezni ki jo prezentira propagandna industrija kar cenzurirala?
Kakšno škodo pa lahko nareedi Milenina knjiga razmišljujočemu in izobraženemu bralcu? Kakšno škodo lahko naredi zrelemu moškemu in emancipirani ženski? Mimogrede, knjiga govori tudi o grobosti odnosov, o človeški naravi, ki ni danes prav nič drugačna. Poleg grobosti v odnosih moški-ženska govori Milena tudi o odnosu staršev do otrok – kar je v bistvu izvor vsega zla ali dobrote odraslega človeka.
So to prehude stvari? Nam bodo reklame prikazale realnejšo sliko človeških odnosov? 😉

A ti namenoma napačno bereš, Miles? Nikjer nisem omenjala cenzure, ravno nasprotno, napisala sem, da je lahko odlično študijsko gradivo – če ga jemlješ v nekem družbenem in zgodovinskem kontekstu. Ti si pa omenjal srednješolce – ne zrelih moških in emanicipiranih žensk, ki so sami sposobni razumeti ta kontekst.

To je gradivo za razumevanje zatirane čustvenosti in spolnosti – za razumevanje tega, kaj zatiranje in nepoznavanje lastne narave povzroča ljudem. Ni pa to gradivo za poučevanje srednješolcev, kaj spolnost je in kako naj živijo spolnost. Kot pedagog si odgovoren, da srednješolcem, kot bitjem, ki šele gradijo svojo identiteto, predstaviš spolnost in čustvenost na celostni ravni, da jim najprej daš okvir, znotraj katerega so zmožni razumeti tudi takšne knjige.

In ta okvir seveda niso niti holivudske ljubezenske zgodbe, pa tudi posilstva in zlorabe, ki se v tej knjigi kar vrstijo, ne. Najprej rabiš zdrave temelje, potem pa lahko postaviš na svoje mesto tudi kaj takega.

Še zdaleč nisem za cenzuro, sem pa za zrele, odgovorne pedagoge. Pišem zato, ker so generacije mojih staršev in pedagogov iz tistih hipijevskih časov, ko se je otrokom prikazovala spolnost na vsakem koraku, seveda zgolj s tehničnega vidika, ko se je na veliko propagiralo kontracepcijo in zgodnjo spolnost, ne pa tudi čustvenih potreb in odgovornosti. Ta novi ekstremni preobrat brez neke notranje zrelosti pa izvira prav iz tega zatiranja, ki ga opisuje Milena. Tako da tukaj je še veliko dela in možnosti razvoja.

Tudi ne drži, da so odnosi moški/ženska in starši/otrok danes enaki. Milenina knjiga govori o obdobju, ko se o spolnosti ni govorilo, ženske in otroci pa so bili v glavnem objekti (velja za kmečko prebivalstvo in delavstvo, kar pa je bila večina). Že naše matere so živele povsem drugo življenje, neprimerno bolj osvobojeno kot naše babice, ženske danes pa živimo precej drugače od naših mater. Enako velja za izkušnje otrok. So pa izjeme, seveda, še danes.

Ta knjiga zagotovo ni prikaz povprečnega stanja sodobnega človeka – tudi ne more biti – ker govori o preteklosti. Je pa dobra za razumevanje naših preteklih temeljev in korenin zlorab, kjer se še pojavljajo.

V Žireh jo vsi poznamo. Zelo malo pa jih je, ki bi lahko o njej povedali kaj dobrega.

Da povem še svoje mnenje o knjigi.

Prebrala sem prvi del in tudi drugega. Prvi del me je zelo pritegnil, zato sem si takoj zadala, da preberem se drugega. Drugi se mi zdi malenkost še bolj brutalen od prvega dela, s tem, da je drugi del meni lažje berljiv – zapisane so samo anekdote oseb, skupaj z njihovimi letnicami rojstva.

Moram pa priznati naslednje, kar mi je dalo misliti in konec koncev tudi spremenilo pogled na vse zgodbe. Matere, hčere, vnukinje. Sama po svoji starosti spadam med vnukinje in sem se na nek način lahko primerjala z osebami, ki so povedali svoje zgodbe. In, ko sem prebirala te zgodbe, mi nikakor niso šli skupaj podatki. Nekatere punce povejo, da so že diplomirane in visoko izobražene, ampak po letih, ki jih štejejo, glede na datum rojstva, mi kalkulacije ne gredo skupaj, kako je možno da so v času pisanja knjige že pridobile visoko izobrazbo, saj naš šolski sistem ne dopušča, da bi nekomu uspelo v tako zgodnjih letih že diplomirati. Pa ne samo to, tudi par drugih stvari se mi je zdelo malo težko verjetnih.
Resnično moram priznat, po prebiranju drugega dela, sem malo “podvomila”.. žal.