oh moški… kaj naj naredim?
V bistvu kot bi brala sebe… Razen to mi ne gre v butasto betico, zakaj bi čakala mesec dva če jo pa že 5 let jebe v glavo, za njim pa stoji mama? Čemu?[/quote]
Naj še mu da zadnjo priložnost, da si ne bo očitala, da se je premalo trudila. Torej če mu jasno in glasno pove, kaj točno jo moti in kaj točno od njega pričakuje, se čez dva meseca ne boi mogel delat butastega, da ne ve v čem je problem in da ni vedel kakšne bodo posledice.
hvala lepa za tako lep komentar 🙂 po pravici povedano, sem jaz že od začetka govorila oz. rekla kdaj, kaj pa če bova šla narazen, al kaj podobnega. sama sebe sem imela/se imam za realistko, on je rekel da sem pesimistka, ker sem govorila o možnosti razhoda. ker pri svojih 17 letih si res nisem mislila da bova tako dolgo skupaj, niti nisem tolko razmišljala o skupnem življenju. zdaj, ko pa smo 2015 leta začeli delat na hiši, pa sem vedno bolj premišljevala o prihodnosti in o tem, da bova vedno skupaj, čeprav se mi je še porajala misel, kaj pa če se preseliva skupaj pa bova vidla da skupaj ne funkcionirava. tudi mama mi je rekla, da bova videla če sva za skupaj komaj takrat, ko bova leto dni skupaj živela, da bova videla če se bova navadila na drug drugega, in na razvade/navade/pomanjkljivosti… tudi jaz sem takega mnenja, ker poznam sebe in poznam njega in nekako imam občutek, da bo veliko kreganja če se bova skupaj preselila, že zaradi tega, ker vem da bo on čakal zadnjo minuto da bo odšel zdomi, jaz pa mu bom ves čas težila. verjami da velikokrat premišljujem o tem kaj pa če bova šla narazen, kako bo z opremo ki sva jo skupaj financirala ali so jo financirali njegovi starši al on, kako bo z odnosom, kako bo z otrokom če kdaj bo ipd.. vem da mi želiš dobro, ampak kar se njega tiče sem tako neumna, da nisem sposobna končati zveze, niti si ne želim.. drugače pa bo seveda najprej pogovor in upam da bo vsaj kakšna majhna spremembaa ali videna želja pa trud po spremembi.
saj verjetno maš prav, kakor tudi drugi ko so svetovali podobno. problem je pa tukaj v meni, ker sem preveč navezana nanj da bi lahko to storila in izpeljala do konca, ker vem da bi čez dan al dva že klicala pa bi sama sebe tolka po glavi zakaj nisem mogla požret tega kar me moti, pa zakaj nisem mogla bit enostavno tiho. s katerega konca pa sem pa nevem če je glih važno, ker mislim da se še najdejo dekleta, ki rade poprimejo za delo tudi drugje po sloveniji. od kod pa sem pa boš vedel ko boš “prevedel” besedo bilica :D[/quote]
Ja sam sem ti podal samo nasvet, kakšna čustva gojiš in kaj boš storila veš le ti in prov je tak, ker se gre zate in za tvoj lajf/srečo. Drugi lahko nekej govorimo ampak nakonc bo vse padlo nate in ti boš trpela posledice pa naj bojo pozitivne al pa negativne.
Ko boš spočita se usedi kam vn na sonce daj možgane malo na off in potem premisli v glavi vse scenarije in kaj bi lahko naredila, moraš it samo preudarno in lepo po korakih, verjamem, da se boš prou odločila.
PS: Pri besedi se se slušajno zmotila in je pilica in potem iz nje Lipica? Takele uganke mam pa tud najraje, da še mal sive celice potreniram. ;)[/quote]
maš prav 🙂 mi smo jedli bilice za žegenj, ki je bil prejšnjo nedeljo. bolj pomaga? 😀 pa ne ni lipica, ni niti v področju lipice 😀
O ja. Veliko je v rožicah, darilčkih, večerjicah in majhnih pozornostih, če si oseba, ki ti to veliko pomeni. Punca je skromna in mislim, da od svojga tipa ne pričakuje, da jo obmetava z denarjem. Upravičeno pričakuje drobne pozornosti kot recimo, da utrga za njo rožico na travniku, da pohvali njen izgled. To so majhne pozornosti do katerih bi naj partner bil dovzeten, če mu ljubljena oseba kaj pomeni.
V bistvu kot bi brala sebe… Razen to mi ne gre v butasto betico, zakaj bi čakala mesec dva če jo pa že 5 let jebe v glavo, za njim pa stoji mama? Čemu?[/quote]
Naj še mu da zadnjo priložnost, da si ne bo očitala, da se je premalo trudila. Torej če mu jasno in glasno pove, kaj točno jo moti in kaj točno od njega pričakuje, se čez dva meseca ne boi mogel delat butastega, da ne ve v čem je problem in da ni vedel kakšne bodo posledice.[/quote]
Premalo trudila???? Pa, a nisi brala da je ženska cel konj? Saj piše kaj vse je delala… Pa tako pr teh letih najdeš 1 na 10 jurjev…
Ne vem no, jaz se žal nikakor ne morem strinjat, sory… Argumenti: 5 let, zadaj mama.
hvala lepa za tako lep komentar 🙂 po pravici povedano, sem jaz že od začetka govorila oz. rekla kdaj, kaj pa če bova šla narazen, al kaj podobnega. sama sebe sem imela/se imam za realistko, on je rekel da sem pesimistka, ker sem govorila o možnosti razhoda. ker pri svojih 17 letih si res nisem mislila da bova tako dolgo skupaj, niti nisem tolko razmišljala o skupnem življenju. zdaj, ko pa smo 2015 leta začeli delat na hiši, pa sem vedno bolj premišljevala o prihodnosti in o tem, da bova vedno skupaj, čeprav se mi je še porajala misel, kaj pa če se preseliva skupaj pa bova vidla da skupaj ne funkcionirava. tudi mama mi je rekla, da bova videla če sva za skupaj komaj takrat, ko bova leto dni skupaj živela, da bova videla če se bova navadila na drug drugega, in na razvade/navade/pomanjkljivosti… tudi jaz sem takega mnenja, ker poznam sebe in poznam njega in nekako imam občutek, da bo veliko kreganja če se bova skupaj preselila, že zaradi tega, ker vem da bo on čakal zadnjo minuto da bo odšel zdomi, jaz pa mu bom ves čas težila. verjami da velikokrat premišljujem o tem kaj pa če bova šla narazen, kako bo z opremo ki sva jo skupaj financirala ali so jo financirali njegovi starši al on, kako bo z odnosom, kako bo z otrokom če kdaj bo ipd.. vem da mi želiš dobro, ampak kar se njega tiče sem tako neumna, da nisem sposobna končati zveze, niti si ne želim.. drugače pa bo seveda najprej pogovor in upam da bo vsaj kakšna majhna spremembaa ali videna želja pa trud po spremembi.[/quote]
Glede opreme je še najmanjši problem. Lažje boš zdaj poravnala njegov vložek kot pa čez 10 let in nisi neumna. Si samo na razpotju-na eno stran te vleče srce in ljubezen do njega ter navezanost, na drugo stran te vleče razum, ki ti govori, da si ne zaslužiš takšnega žalostnega življenja ob človeku, ki te ne ceni in se nisi pripravljena sprijazniti z malenkostmi, ki te že zdaj morijo, kaj bo šele čez leta.
O ja. Veliko je v rožicah, darilčkih, večerjicah in majhnih pozornostih, če si oseba, ki ti to veliko pomeni. Punca je skromna in mislim, da od svojga tipa ne pričakuje, da jo obmetava z denarjem. Upravičeno pričakuje drobne pozornosti kot recimo, da utrga za njo rožico na travniku, da pohvali njen izgled. To so majhne pozornosti do katerih bi naj partner bil dovzeten, če mu ljubljena oseba kaj pomeni.[/quote]
no vsaj nekdo razume zakaj sem pisala o teh rožicah in čokoladah 😀 in ženska ki pravi da ji to ni všeč laže, ker ne poznam nobene ženske ki bi rekla da ji ni všeč če jo na en dan v letu ki ni rojstni dan, valentinovo al kakršen koli drug praznik, partner zasuje s šopkom rož ali pa čokoladami ali pa malenkostmi ki jih ima določena ženska rada. kot sem že rekla se meni gre za princip vsega naštetega. ni važno, če mi podari en mak z travnika ali pa šopek z 100 rdečimi vrtnicami. gre se za to, da naredi nekaj, kar me osreči, ker je to res malenkost na poti, ker imajo doma na vrtu veliko rož, v vasi so rože, na poti do mojega kraja so rože ipd.. gre se za stvar, ki je lahko v očeh nekoga vredna več kot milijoni. jaz recimo svojo tako naklonjenost do njega kažem s tem, da naredim ali kupim kar ima rad, pa naj bo to čokoladica, ali igranje igric ali obisk fitnesa.. vem da je njemu zelo prijetno pri srcu, ko naredim kaj za njega, ampak mene nervira ali žalosti, da se ne potrudi v enaki meri on zame.
O ja. Veliko je v rožicah, darilčkih, večerjicah in majhnih pozornostih, če si oseba, ki ti to veliko pomeni. Punca je skromna in mislim, da od svojga tipa ne pričakuje, da jo obmetava z denarjem. Upravičeno pričakuje drobne pozornosti kot recimo, da utrga za njo rožico na travniku, da pohvali njen izgled. To so majhne pozornosti do katerih bi naj partner bil dovzeten, če mu ljubljena oseba kaj pomeni.[/quote]
Tudi tukaj ti dam prav. Pa kdo si ti?
Mi je življenje dokazalo, da gre Ženska praktično na nič. S poudarkom na Ženska.
Da je po moje, vse dedce zmečem iz avtomobilske industrije! ;-))) Bi se kuj za đabe vozili…
Tale modelka tukaj če jo prav čutim, če si ne bo hitro našla primernega dedca, ki bi znal njeno energijo skanalizirat v nekaj dobrega, bo do 40 postala zagrenjena kobila s cuckom na vrvici.
hvala lepa za tako lep komentar 🙂 po pravici povedano, sem jaz že od začetka govorila oz. rekla kdaj, kaj pa če bova šla narazen, al kaj podobnega. sama sebe sem imela/se imam za realistko, on je rekel da sem pesimistka, ker sem govorila o možnosti razhoda. ker pri svojih 17 letih si res nisem mislila da bova tako dolgo skupaj, niti nisem tolko razmišljala o skupnem življenju. zdaj, ko pa smo 2015 leta začeli delat na hiši, pa sem vedno bolj premišljevala o prihodnosti in o tem, da bova vedno skupaj, čeprav se mi je še porajala misel, kaj pa če se preseliva skupaj pa bova vidla da skupaj ne funkcionirava. tudi mama mi je rekla, da bova videla če sva za skupaj komaj takrat, ko bova leto dni skupaj živela, da bova videla če se bova navadila na drug drugega, in na razvade/navade/pomanjkljivosti… tudi jaz sem takega mnenja, ker poznam sebe in poznam njega in nekako imam občutek, da bo veliko kreganja če se bova skupaj preselila, že zaradi tega, ker vem da bo on čakal zadnjo minuto da bo odšel zdomi, jaz pa mu bom ves čas težila. verjami da velikokrat premišljujem o tem kaj pa če bova šla narazen, kako bo z opremo ki sva jo skupaj financirala ali so jo financirali njegovi starši al on, kako bo z odnosom, kako bo z otrokom če kdaj bo ipd.. vem da mi želiš dobro, ampak kar se njega tiče sem tako neumna, da nisem sposobna končati zveze, niti si ne želim.. drugače pa bo seveda najprej pogovor in upam da bo vsaj kakšna majhna spremembaa ali videna želja pa trud po spremembi.[/quote]
Glede opreme je še najmanjši problem. Lažje boš zdaj poravnala njegov vložek kot pa čez 10 let in nisi neumna. Si samo na razpotju-na eno stran te vleče srce in ljubezen do njega ter navezanost, na drugo stran te vleče razum, ki ti govori, da si ne zaslužiš takšnega žalostnega življenja ob človeku, ki te ne ceni in se nisi pripravljena sprijazniti z malenkostmi, ki te že zdaj morijo, kaj bo šele čez leta.[/quote]
hja vem. vem da si veliko ljudi ob prebiranju mojih objav misli da sem razvajena smrklja ki želi prikrojiti moškega po svojih standardih ampak to niti malo ni res. kot sem v začetku napisala, je on bolj tihe sorte. če bi recimo to on malo popravil, da bi vsaj po mojem vprašanju še kaj dodal, brez da bi mogla vleč iz njega bi blo super. ker bi vsaj nekako normalno komunicirala, sedaj pa recimo komunicirava 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jaz, 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} on, razen ko se gre o igricah pa o teh zadevah 😀 potem je obratno. verjamem da njega tudi morijo kake stvari na meni, ampak na žalost ne vem katere, razen tega da veliko govorim. sicer pa tudi to ne morem spremeniti ker je očitno v genih 😀 bomo videli kako se bo razpletlo in upam na najboljše.
hvala lepa za tako lep komentar 🙂 po pravici povedano, sem jaz že od začetka govorila oz. rekla kdaj, kaj pa če bova šla narazen, al kaj podobnega. sama sebe sem imela/se imam za realistko, on je rekel da sem pesimistka, ker sem govorila o možnosti razhoda. ker pri svojih 17 letih si res nisem mislila da bova tako dolgo skupaj, niti nisem tolko razmišljala o skupnem življenju. zdaj, ko pa smo 2015 leta začeli delat na hiši, pa sem vedno bolj premišljevala o prihodnosti in o tem, da bova vedno skupaj, čeprav se mi je še porajala misel, kaj pa če se preseliva skupaj pa bova vidla da skupaj ne funkcionirava. tudi mama mi je rekla, da bova videla če sva za skupaj komaj takrat, ko bova leto dni skupaj živela, da bova videla če se bova navadila na drug drugega, in na razvade/navade/pomanjkljivosti… tudi jaz sem takega mnenja, ker poznam sebe in poznam njega in nekako imam občutek, da bo veliko kreganja če se bova skupaj preselila, že zaradi tega, ker vem da bo on čakal zadnjo minuto da bo odšel zdomi, jaz pa mu bom ves čas težila. verjami da velikokrat premišljujem o tem kaj pa če bova šla narazen, kako bo z opremo ki sva jo skupaj financirala ali so jo financirali njegovi starši al on, kako bo z odnosom, kako bo z otrokom če kdaj bo ipd.. vem da mi želiš dobro, ampak kar se njega tiče sem tako neumna, da nisem sposobna končati zveze, niti si ne želim.. drugače pa bo seveda najprej pogovor in upam da bo vsaj kakšna majhna spremembaa ali videna želja pa trud po spremembi.[/quote]
Glede opreme je še najmanjši problem. Lažje boš zdaj poravnala njegov vložek kot pa čez 10 let in nisi neumna. Si samo na razpotju-na eno stran te vleče srce in ljubezen do njega ter navezanost, na drugo stran te vleče razum, ki ti govori, da si ne zaslužiš takšnega žalostnega življenja ob človeku, ki te ne ceni in se nisi pripravljena sprijazniti z malenkostmi, ki te že zdaj morijo, kaj bo šele čez leta.[/quote]
Tako je. Stran takoj, ker takemu cloveku ni mar zate. Ko te bo kaj bolelo, bo namesto pomoci, se norceval iz tvoje bolecine. To niso ljudje take osebe, to so monstri, ki se jih je za bati. Cimprej stran od takega.
Glede opreme je še najmanjši problem. Lažje boš zdaj poravnala njegov vložek kot pa čez 10 let in nisi neumna. Si samo na razpotju-na eno stran te vleče srce in ljubezen do njega ter navezanost, na drugo stran te vleče razum, ki ti govori, da si ne zaslužiš takšnega žalostnega življenja ob človeku, ki te ne ceni in se nisi pripravljena sprijazniti z malenkostmi, ki te že zdaj morijo, kaj bo šele čez leta.[/quote]
Tako je. Stran takoj, ker takemu cloveku ni mar zate. Ko te bo kaj bolelo, bo namesto pomoci, se norceval iz tvoje bolecine. To niso ljudje take osebe, to so monstri, ki se jih je za bati. Cimprej stran od takega.[/quote]
nebi rekla da mu ni mar zame, ker je zelo sočuten človek, ko me je kaj bolelo ali sem imela zdravstvene težave, ki jih na žalost ni malo, je skos bil poleg mene pa mi pomagal. pri njemu je tako. ko je očitno da je nekaj narobe oz. je povezano z zdravjem ne omahuje in je takoj ob meni. ko pa se gre za osrečevanje pa je druga pesem.. potrebuje mojo vzpodbudo.
Skop moški ‘špara’ pri vsem, ne samo pri drobnih pozornostih, ampak še posebej pri čustvih.
Po najstniški zaljubljenosti pogosto nastopi faza 2: razhod, ker sta drug drugega ‘prerasla’ (ugotovila si, da nimaš nič od njega, razen da si navajena živeti z njim), in malo realnejši, treznejši pogled v naslednjo zvezo z boljšo izbiro.
saj sem znala da nisem edina z takim “problemom”. vse možnosti ki si mi jih podal se mi zdijo mamljive pa bi jih probala, ampak ga poznam bolj kot sebe in točno vem reakcijo. prva možnost odpade, ker nimam srca da bi ga “zapustila” ker vem da bi ga čez 1 dan klicala pa bi se mu opravičila. pa bi pozabila na vse. z taščo sve sicer v dobrih odnosih, ampak kolko jo poznam mi nebi želela pomagat, ker bi seveda potegnila za svojega sina, niti ne govorive nevem kolko, ker sve čisto nasprotje in nekako ne najdeve neke točke pogovora, razen o kuhanju :D. druga možnost ni glih možna, ker ne pozna samo enega kolega, pa še tega sama nisem videla kar nekaj let, on ga je sicer videl po slikah tako da ja. ni nikakor možna, še posebej ker ta kolega živi v drugem mestu. tretja možnost pa se mi zdi malo prekruta. nebi mu to naredila, ker vem da meni nebi blo fajn če bi on to meni naredil. vsaj takega načela se držim, da drugim ne delam to kar ne želim da bi drugi naredli meni. jutri mu povem kaj me muči, pa se bova pomenla kot dva odrasla človeka, čeprav je on en velik otrok 😀 kar tudi on sam o sebi pravi :D[/quote]
Večkrat vidim mlade pare (npr. kafiči, kino, parki, če se kje čaka na kaj …) in se mi zdi, da je kar nek vzorec, ki je značilen zlasti za študentke oz. zgodnja 20-a: polno hihitanja, govorjenja naprej in nazaj in plezanja ter slinjenja po “lubiju”, da je takoj očitno dvoje: 1.) punca ni zrela (nima zveze, a polaga gips plošče v bajti), 2.) v njeni “ljubezni” je slepa pega, ki jo vidi ves svet, samo ona ne.
In ta slepa pega (tudi posledica nezrelosti) je:
Že enostaven premislek nam pove: če njega poznaš bolje kot sebe, a za sebe ne veš, kaj storiti, ko imaš opravka s človekom, ki naj bi ga poznal bolje, od česa je potem tvoje poznavanje njega sploh boljše?? Ne veš, kaj storiti, a kljub temu ga poznaš bolje od sebe.
Čista iluzija! Značilna za študentke oz. zgodnje 20-letnice, ki se slinijo po svojem lubiju. Na 100 km je jasno, da punca sploh ne vidi svojega lubija, ampak gleda nek film na notranji strani svojih vek. In vsa okolica vidi, da je ta lubi bolj mlačen … samo študentka oz. zgodnja 20-letnica ne vidi nič.
To, da trdiš, da lubija poznaš bolje od sebe, je znak nezrelosti. Gips plošče gor ali dol, to ti en pokaže in znaš naredit en dva tri. Dozoriš pa ne en dva tri. Kar ti poznaš, je samo tvoja iluzija. Vidiš samo svet, ki je logičen samo tebi, češ gre za princip. In ta princip obstaja kar tako, na splošno malo, a ne, tako, pač, itak da. Le tvoj lubi je prebukov, da bi ga prepoznal. Kaj pa, če je njegov princip ta, da noče imeti taščine spalnice v istem nadstropju s svojim stanovanjem? Si kdaj pomislila na to? Najbrž ne, ker … imaš tisoč in en izgovor, zakaj je to najbolj logično, da bodo tvoji starši imeli spalnico v istem nadstropju s tabo. Oziroma ne, izgovore ima samo tvoj lubi, a ne, ti imaš pa principe in logiko.
In še drugače: kaj pa, če le tvoj lubi pozna tebe bolje, kot ti misliš, da poznaš njega? Kaj pa, če on natančno ve, da mu ni treba tebi nosit rožic in čokoladic, da bi dobil tebe (ne vem, seks od tebe, stanovanje od tebe, gospodinjske usluge od tebe), ker boš to naredila tako ali tako? Kaj, če te pozna bolje, kot misliš, da te? In se zato nič ne spremeni, ker te tako dobro pozna?
Skratka, ta problem z lubijem je dejansko samo tvoj problem, ki si si ga nakopala čisto sama. Lubiju ni bilo treba nič narediti. Spoznal je, da živiš v iluziji (v principih), in te preprosto pusti tam, ker vidi, da mu je tako udobno. Vidi, da mu ni treba nič misliti na to, kako se mora spremeniti in kaj naj spremeni … saj vse namisliš ti namesto njega! Prav, če je v vajinem odnosu tvoja naloga ta, da ti vedno misliš, kaj je treba vse spremeniti … potem on pač ne bo nič mislil na to. On raje misli na kaj drugega.
Rešitev? Najprej si sploh dovoli videti, s kakšnim lubijem imaš opravka. Ne, s kakšno iluzijo o lubiju (ampak ga poznam bolj kot sebe in točno vem reakcijo.), ampak s kakšnim človekom, kakršen je neodvisno od tvojih (nezrelih) iluzij. In če iz opažanj ne boš znala potegniti nobenega sklepa – takega sklepa, ki bo najbolj odražal njega, ne tvojih butastih principov – potem si vendarle samo princeska, ki živi (hoče živeti) v gradu svojih iluzij. Ki ga pač zna graditi, gips plošče pa to.
saj sem znala da nisem edina z takim “problemom”. vse možnosti ki si mi jih podal se mi zdijo mamljive pa bi jih probala, ampak ga poznam bolj kot sebe in točno vem reakcijo. prva možnost odpade, ker nimam srca da bi ga “zapustila” ker vem da bi ga čez 1 dan klicala pa bi se mu opravičila. pa bi pozabila na vse. z taščo sve sicer v dobrih odnosih, ampak kolko jo poznam mi nebi želela pomagat, ker bi seveda potegnila za svojega sina, niti ne govorive nevem kolko, ker sve čisto nasprotje in nekako ne najdeve neke točke pogovora, razen o kuhanju :D. druga možnost ni glih možna, ker ne pozna samo enega kolega, pa še tega sama nisem videla kar nekaj let, on ga je sicer videl po slikah tako da ja. ni nikakor možna, še posebej ker ta kolega živi v drugem mestu. tretja možnost pa se mi zdi malo prekruta. nebi mu to naredila, ker vem da meni nebi blo fajn če bi on to meni naredil. vsaj takega načela se držim, da drugim ne delam to kar ne želim da bi drugi naredli meni. jutri mu povem kaj me muči, pa se bova pomenla kot dva odrasla človeka, čeprav je on en velik otrok 😀 kar tudi on sam o sebi pravi :D[/quote]
Večkrat vidim mlade pare (npr. kafiči, kino, parki, če se kje čaka na kaj …) in se mi zdi, da je kar nek vzorec, ki je značilen zlasti za študentke oz. zgodnja 20-a: polno hihitanja, govorjenja naprej in nazaj in plezanja ter slinjenja po “lubiju”, da je takoj očitno dvoje: 1.) punca ni zrela (nima zveze, a polaga gips plošče v bajti), 2.) v njeni “ljubezni” je slepa pega, ki jo vidi ves svet, samo ona ne.
In ta slepa pega (tudi posledica nezrelosti) je:
Že enostaven premislek nam pove: če njega poznaš bolje kot sebe, a za sebe ne veš, kaj storiti, ko imaš opravka s človekom, ki naj bi ga poznal bolje, od česa je potem tvoje poznavanje njega sploh boljše?? Ne veš, kaj storiti, a kljub temu ga poznaš bolje od sebe.
Čista iluzija! Značilna za študentke oz. zgodnje 20-letnice, ki se slinijo po svojem lubiju. Na 100 km je jasno, da punca sploh ne vidi svojega lubija, ampak gleda nek film na notranji strani svojih vek. In vsa okolica vidi, da je ta lubi bolj mlačen … samo študentka oz. zgodnja 20-letnica ne vidi nič.
To, da trdiš, da lubija poznaš bolje od sebe, je znak nezrelosti. Gips plošče gor ali dol, to ti en pokaže in znaš naredit en dva tri. Dozoriš pa ne en dva tri. Kar ti poznaš, je samo tvoja iluzija. Vidiš samo svet, ki je logičen samo tebi, češ gre za princip. In ta princip obstaja kar tako, na splošno malo, a ne, tako, pač, itak da. Le tvoj lubi je prebukov, da bi ga prepoznal. Kaj pa, če je njegov princip ta, da noče imeti taščine spalnice v istem nadstropju s svojim stanovanjem? Si kdaj pomislila na to? Najbrž ne, ker … imaš tisoč in en izgovor, zakaj je to najbolj logično, da bodo tvoji starši imeli spalnico v istem nadstropju s tabo. Oziroma ne, izgovore ima samo tvoj lubi, a ne, ti imaš pa principe in logiko.
In še drugače: kaj pa, če le tvoj lubi pozna tebe bolje, kot ti misliš, da poznaš njega? Kaj pa, če on natančno ve, da mu ni treba tebi nosit rožic in čokoladic, da bi dobil tebe (ne vem, seks od tebe, stanovanje od tebe, gospodinjske usluge od tebe), ker boš to naredila tako ali tako? Kaj, če te pozna bolje, kot misliš, da te? In se zato nič ne spremeni, ker te tako dobro pozna?
Skratka, ta problem z lubijem je dejansko samo tvoj problem, ki si si ga nakopala čisto sama. Lubiju ni bilo treba nič narediti. Spoznal je, da živiš v iluziji (v principih), in te preprosto pusti tam, ker vidi, da mu je tako udobno. Vidi, da mu ni treba nič misliti na to, kako se mora spremeniti in kaj naj spremeni … saj vse namisliš ti namesto njega! Prav, če je v vajinem odnosu tvoja naloga ta, da ti vedno misliš, kaj je treba vse spremeniti … potem on pač ne bo nič mislil na to. On raje misli na kaj drugega.
Rešitev? Najprej si sploh dovoli videti, s kakšnim lubijem imaš opravka. Ne, s kakšno iluzijo o lubiju (ampak ga poznam bolj kot sebe in točno vem reakcijo.), ampak s kakšnim človekom, kakršen je neodvisno od tvojih (nezrelih) iluzij. In če iz opažanj ne boš znala potegniti nobenega sklepa – takega sklepa, ki bo najbolj odražal njega, ne tvojih butastih principov – potem si vendarle samo princeska, ki živi (hoče živeti) v gradu svojih iluzij. Ki ga pač zna graditi, gips plošče pa to.[/quote]
Dosti filozofiras. To ko pises o nezrelosti vedi, da o tem pises samo zaradi tega ker sem napisala starost. Nezrelost je za moje pojme drugacna in se jaz niti moja okolica me ne ne smatra za neresno, bolj kot to neresno. Ce vidis druge da visijo na svojem dragem se ne pomeni da vse to delamo. To da pomagam sezidat svojo hiso nevem kako lahko spada v kategorijo nezrelosti ampak ok. To da sem napisala da ga poznam bolje od sebe sem napisala zato ker sem zelela poudarit da ga zelo dobro poznam, in ne ni znak nezrelosti ce nekoga dobro spoznas, al? Tolkokrat pa sem poudarila princip, ker so se nekateri vpicili v roze pa nevem kaj, tako kot ti v knauf in sem zelela pojasniti za kaj se gre, ker ocitno nekateri niso razumeli pointa. Je res da sem vidla veliko romanticnih filmov pa si veckrat zazelela da bi bil tudi on tak ampak niti slucajno nisem pomislila na to, da bi ga probala prikroiti tisti moji iluziji kot ti pravis.
vem da sem pisala veliko, oprosti. ne gre samo za rožice in denarnico, podala sem pač nekaj primerov, da bi pojasnila zadeve, ker bi bilo malo čudno če bi napisala na kratko: ne da mi rož, čokolade, nikoli nima denarnice, ne govori, se ne rihta ipd, al nebi bilo?. oprosti, jaz pač rada govorim, pa če že pišem, napišem raje na daljše in da bolj razložim. vbistvu pa se no v največji meri ne gre za denarnico in rožce ampak za princip.[/quote]
Jaz pa mislim, da imaš zdaj idealno priložnost, da dozoriš in namesto najstnice, ki samo pričakuje, da jo bo moški razvajal in ustrezal njenim sanjam, končno postaneš odrasla ženska.
vem da sem pisala veliko, oprosti. ne gre samo za rožice in denarnico, podala sem pač nekaj primerov, da bi pojasnila zadeve, ker bi bilo malo čudno če bi napisala na kratko: ne da mi rož, čokolade, nikoli nima denarnice, ne govori, se ne rihta ipd, al nebi bilo?. oprosti, jaz pač rada govorim, pa če že pišem, napišem raje na daljše in da bolj razložim. vbistvu pa se no v največji meri ne gre za denarnico in rožce ampak za princip.[/quote]
Jaz pa mislim, da imaš zdaj idealno priložnost, da dozoriš in namesto najstnice, ki samo pričakuje, da jo bo moški razvajal in ustrezal njenim sanjam, končno postaneš odrasla ženska.[/quote]
Preveč resno je šla skozi najstništvo, ujami zamujeno, dekle.
hvala lepa za tako lep komentar 🙂 po pravici povedano, sem jaz že od začetka govorila oz. rekla kdaj, kaj pa če bova šla narazen, al kaj podobnega. sama sebe sem imela/se imam za realistko, on je rekel da sem pesimistka, ker sem govorila o možnosti razhoda. ker pri svojih 17 letih si res nisem mislila da bova tako dolgo skupaj, niti nisem tolko razmišljala o skupnem življenju. zdaj, ko pa smo 2015 leta začeli delat na hiši, pa sem vedno bolj premišljevala o prihodnosti in o tem, da bova vedno skupaj, čeprav se mi je še porajala misel, kaj pa če se preseliva skupaj pa bova vidla da skupaj ne funkcionirava. tudi mama mi je rekla, da bova videla če sva za skupaj komaj takrat, ko bova leto dni skupaj živela, da bova videla če se bova navadila na drug drugega, in na razvade/navade/pomanjkljivosti… tudi jaz sem takega mnenja, ker poznam sebe in poznam njega in nekako imam občutek, da bo veliko kreganja če se bova skupaj preselila, že zaradi tega, ker vem da bo on čakal zadnjo minuto da bo odšel zdomi, jaz pa mu bom ves čas težila. verjami da velikokrat premišljujem o tem kaj pa če bova šla narazen, kako bo z opremo ki sva jo skupaj financirala ali so jo financirali njegovi starši al on, kako bo z odnosom, kako bo z otrokom če kdaj bo ipd.. vem da mi želiš dobro, ampak kar se njega tiče sem tako neumna, da nisem sposobna končati zveze, niti si ne želim.. drugače pa bo seveda najprej pogovor in upam da bo vsaj kakšna majhna spremembaa ali videna želja pa trud po spremembi.[/quote]
Če ti veš kakšne so tvoje želje in kaj bi rada od moškega, to ne pomeni, da poznaš sebe, ampak, da poznaš le svoje želje. Zato te to tvoje “poznavanje” le dela arogantno in egoistično.
Sploh pa si nti ne daš možnosti, da bi se lahko spoznala, ker preveč govoriš le o sebi in se sebi zdiš pomembnejša, ker nisi dobila dovolj pozornosti, zdaj pričakuješ, da bo to praznino zapolnil nek moški. In to je tisto, kar te dela čustveno nezrelo.