Pozdravljeni.

Berem teme in velikoooo jih je o bivših. Zanima me psihološki vidik. Imam prijateljico,ki svojega po desetih letih ni prebolela. Videla sem ju ,ko sta se slučajno srečala na ulici. Učke pri obeh so kar žarele. Meni je tri leta od ločitve in priznam da se mi prikrade v misli,tudi v sanje. Vsak dan si dopovedujem “punca življenje je šlo naprej”.Razum pravi ne! Srce neumno pa ja ja ja .

Nekaj sem brala na to temo in piše,da ko enkrat daš nekomu srce ,ga je nemogoče sovražiti.

In ne , ne mislim ga kontaktirati. Sem srečna tako kot je. On je pustil mene in on bi se moral vrniti. A očitno mu ne pomenim toliko.

Napisane so samo moje misli in ne jočem za njim. Mi je pa zanimivo kako nam bivši ostanejo za vedno v naših srcih. Lažje je,ko vidim, da nisem edina . Počutim se normalna

zlato pravilo.., ne srečuj se z bivšimi, kar je v manjših mestih in državah skoraj nemogoče ampak vseeno, treba se izogibat krajev na katerih se lahko z njimi srečaš..

men sicer ni nikoli bilo jasno, kako lahko človek sploh sovraži nekoga s kateri je bil v preteklosti intimen, če ni bil pod neko prisilo intimen s tem človekom..

Jaz sem na istem, sicer ni 10 let, je pa trenutno leto in še malo. On je šel že naprej, je srečen z drugo. Jaz se pa tudi trudim, da grem. Imam veliko dela s študijem in drugimi stvarmi.. a, še vedno ne mine dan, da se ne pomislim na njega. Nisva več v kontaktu od kar je bilo konec.

Mogoče se kdaj v prihodnosti ponovno srečava in kakšno rečeva.

Eni so poročeni od boga- tukaj daš nekomu svojo dušo in srce, neprostovoljno in traja- dokler vaju smrt ne loči.

Drugi so poročeni od človeka- te so tvoja razumska in prostovoljna izbira- tu vaju veže le papir, ki je povsem nepomemben.

Veliko jih je, ki jih veže prava pristna ljubezen, a nikoli niso skupaj zaradi svojega ponosa.

Jaz bi se tu raje vprašala kaj je bil razlog razhoda, kot to, kdo je odšel- če si bila razlog ti in tvoje vedenje, si ti tista, ki mora pristopiti in se opravičiti.  A šele, ko 100spremeniš to in ko to narediš zase in za lastno srečo. Če je bil razlog on, ni druge, da počakaš, da opravi kar mora in se vrne, ko bo čutil, da je tako prav.

Ko vidiš da te je partner izigral /prevaral, …/  kako ga lahko še ljubiš???

Če ljubezen umre, je tako več ni. Navezanost je druga stvar, celjenje ran boli, to da te je nekdo, prevaral boli. Prebolevanje boli. Boli to, da si se motila, da je bila ljubezen…

Sodelavka je prijokala v službo in se potožila,da jo je partner prevaral. Sem rekla ja s katero pa, ker jo ima res rad in me je šokiralo. Reveža je dobila, ko je gledal porniče. Komaj sem zadrževala smeh.

Glej vsi mi drugače gledamo na stvari..dogodke. Razočarajo nas pričakovanja..naše želje kaj želimo da so naši partnerji, otroci…ne zavedamo se, da so oni osebe z svojimi željami in sanjami. Nič ni narobe, če patner kdaj pogleda malo okrog. Važno je, da se zaveda, da ima doma najboljše in to ceni. Tu ne mislim, da skače čez plot, ta ni vreden tvojega časa.

Zame je dobra veza, ko partnerja spodbujata eden drugega, si stojita ob strani, ko je hudo. Tista najstniška ljubezen izveni, ostane zrela ljubezen, ko osebo res poznaš in ga ljubiš z vsemi napakami. Ker roko na srce nihče ni popoln. Ko pustiš partnerju, da je to kar je se zgodi čarovnija. Rodi se prijateljstvo, ki je večno. Zato sem svojemu oprostila marsikaj. Jaz sem dozorela do te stopnje on žal ne.

Življenje ni popolno, je pa čudovito. Naš cilj ne sme biti popolnost, temveč radikalno uživanje v nepopolnosti. Vse je neverjetno in nič ni samoumevno. Vsaka izkušnja je ključna izkušnja. Pozabite, da je v življenju vse preprosto. Redko je. Pravzaprav vsak pomemben cilj nima bližnjic.

filozofirate

eni ljudje niso sposobni zaključit veze v glavi in it naprej iz strahu, da ne bi bili spet razočarani. zanje je varneje viset v preteklosti. komot lahko sovražiš bivšega. pravzaprav je to zelo lahko, ker se močna čustva zelo hitro lahko iz pozitivnih spremenijo v negativna. ampak tebi bi moralo biti v interesu, da nimaš več čustev do bivšega, ne da ga sovražiš. ker samo na ta način lahko greš najbolj zdravo dalje

mene je bilo tega, da bi visela na bivšem še leta in leta najbolj strah. ker to pomeni, da živiš v preteklosti in ne moreš dalje.

Lahko greš naprej, ne visiš na bivšem in pustiš stvari v preteklosti in še vseeno pogrešaš, četudi greš naprej. Ni vse na tem svetu razumsko.

če je tako, ne bi rabila vsak dan naslednje mantre: Vsak dan si dopovedujem “punca življenje je šlo naprej”.Razum pravi ne! Srce neumno pa ja ja ja .

če vsak dan visiš v preteklosti, nekaj ne štima. sori.

to je samo fraza ko rečeš “vsak dan…” ni mišljeno dobesedno.

In ni nič narobe, če tu pa tam razmišljaš o preteklosti. Ona je del tebe, zaradi nje si to kar si danes. Vsaka trauma v življenju ti nekaj pusti. Važno je preboleti iz se iz nje kaj naučiti. Oprostiti vsem udeležencem in pogumno naprej.

čekdisout

Povej mi skrivnost, kako narediš, da nimaš več čustev do nekoga? Pomaš lahko mnogim, ki trpijo.

zakaj bi ga pa sovražila, če si ga ljubila? pač te je pustil, kaj boš sedaj ga zato sovražila? Vzdihovala za njim? s kakšnim razlogom? Da te še enkrat pusti?

zahvali se za lepa in tudi manj lepa leta z njim, za vse kar si se naučila ob njem če se pa nisi nič pa predelaj zadevo in spusti.. spusti, ker nima smisla (zate seveda) da vzdihuješ za bivšim. toko si v bistvu zapirate pot v sedanjosti na tak način ste nedostopne za drugega, pa četudi bi ga mogoče rade imele. če pa nočete drugega je pa zaradi vašega notranjega miru pomembno da izpustite.

Groza, da ne moreš 10 let pozabiti človeka, ki te noče. Kateremu si zapisana kot “slaba” oseba. Se je za zamisliti…

Živjo sem moški in sem na istem

Če si katera želi omenjati izkušnje

Pišite na posteno645@gmail.com

Pocutis se normalno ker vidis kako ene kure zivijo v preteklosti… niste normalne ce ne morete it naprej in zivite v preteklosti pa mate v glavi fantazije da je to moski ki ga nikol ne boste mogle pozabit… se po moje prevec romanticnih knjig brale al pa limonade gledale da si mislite da je to nevem kaka ljubezen, da se boste spet kdaj srecali pa bli skup, da je to vasa sorodna dusa.. a relanost je taka da je to samo v vasih glavah. Niso vasa prava ljubezen ali sorodna dusa ker za pravo ljubezen sta potrebna dva. Pozabljena si. Konec je. Pa se vedno mas neke blodnje. Mislis nanj. 1x se bota mogoce srecala. Blablabla. Take potebujete pomoc, nehat brat romanticne knjige pa nehat gledat limonade. Zivi naprej. Kr to ni normalno.

Jaz Bi prej rekla ,da to kar ti delaš ni normalno. Napadat neznanca,ki ti nič noče, ni normalno.

Drugi tukaj imamo pogovor , vsak je povedal svoje mišljenje.

Če te je kdo prizadel se pogovori z njim in ne stresat gnev na nas. Mi ti nič nočemo.

Ja je jasno, da težko to razumeš, ker razumeš le do meje svojega izkustva. Veliko se ti lahko še dogodi v življenju

Tudi to je pogovor, da nekomu razkriješ, da mogoče dela nekaj narobe. Dandanes so vsi malo preveč zasanjani in pač ne prenesjo realnosti. Ampak življenje je vse prej kot pravljica, če ne more sprejeti iskrene resnice, potem pač težko uspeš v življenju, razen da sanajš v svojem svetu…

Ljubica rekla si da so vsi povedali svoje mnenje… tudi jaz sem povedala mnenje da take niste normalne… ko se nekdo ne strinja z vami pa pol to ni vec mnenje ane? Se se vidi da ste tak bolane v glavo da vidite samo tisto kar hocte. Hitro obisci psihologa draga moja.

Vidim da nima smisla se prerekati s tabo. Bom rekla, da imaš prav.

p.s. : mi je moj psiholog tako rekel