OKI:::::::::::::
Ej, ti frikica na baterije,komu ti to, a! Zdaj bi se rada
zmazala, ker bo kmalu torek tukaj, a. Bi rada na hitro
“zradirala” vse tisto, kar je bilo “napisanega”, a! Prijatelja,
ma nehi ga no srat. Me zanima razplet v torek, ko pride
šefica in ugotovi, da ji je streteški vodja eno malo kompetence vzel! To bo še zelo zelo zanimivo!! Nikar zdaj ne skušaj poglihavati stvari, je že prepozno, šefica zna brati med vrsticami, hi, hi!
Ampak, zajček, če boš tudi moja prijateljica, se bom pa potegnila zate, pa greva skupi na zagovor, pa skupi neki spraviva iz sebe tko, de nau zgledal glih, kot da smo ga smi sami nekaj sral ko je ni blo? Ej, a si za to! Pa še en Kinder surprise ti prišparam, ampak sej veš, sam če boš tudi moja prijateljica!!! (Se moram zgrebst, dokler ni čuvelčka!!!)
Mariči
Na, in zdaj moram končati, ker me čaka drugo
delo, morda se vam čez dan še kaj oglasim,
do takrat pa, prijatelji moji ljubi:
ENE RES LEPE PRAZNIKE VSEM SKUPAJ!
Mariči
Uspelo, uspelo, uspelo, uspelo, uspelo,
yeeeeeeeeeeeeessssssssssssss, yeeeeeeeeeessssssss
yupi, yupi, yupi, yupu, haha, haha, beštiga, jej, jej, jej, jej, jej,
sej sn čist znorela, spet neki znam, jej, jej, jej, jej,
zahvaljen, posebej, zahvaljen!
Men se rola, men se rola, men se meša, auuččččččč, prst!
Tolk sn udrihala gor po tipkovnic od vesela, de sem šele
zdej začutla prst, ne prst, trn! Ampak, zdej grem pa res na
pravi masakr, zdej me pa tole ob vsem mojem veselju nad
novostjo v moji glavi, že malce jezi!
Mariči
Jao, zajči, nemogoče, bi moral it na začetek, pa še dve uri traja.
Bogart in Bergmanova sta fantastična. Nadzemeljska.
A se spomneš včasih v Jugi, ko so bili še uni mali plakati za filme, pa je bilo na plakatu par stavkov za reklamo, v stilu: Jedno ubistvo, kriumčarenje drogom, pljačka i onostranstvo.
No, če bi film opisal tako, bi rekel:
Jedna fatalna žena, dva muškarca, tri sudbine.
V glavnem, Casablanca v Afriki je bila izhodišče za vse Evropejce, ki so želeli pobegnit vojni v Ameriko, za polet tja, z avionom, preko Atlantika.
V en bar, ki ga je vodil H.Bogart, je prišla Bergmanova z možem, enemu glavnih pri odpornikih. In kej je bil Bogart njen bivši, sta si zopet zarila bolečino v srce ob srečanju.
In čeprav je vedela, da sta njuni srci za skupaj, njuni življenji nista bili.
To je vedel tudi on, a je bil vseeno razcepljen med srcem in pametjo.
In je vedel tudi mož, ko mu je rekel, da ju povezuje enaka usoda, namrec, da ljubita isto zensko. In ni zameril Bogartu, ker jo je hotel zadrzat pri sebi, a ta, jo je na koncu odvezal s svoje duse, ter jo posadil na avion, nazaj k mozu, ki je ni pricakoval. (mimogrede pa se ustrelil nekega smrdljivega svaba, ki je hotel preprecit letalu, da bi odslo.) Pri tem mu je pa pomagal se en drugi clovek, ne vem tocno, kao en svaba, upravnik tega letalisca, in ko sta gledala letalo, ki je odhajalo cez atlantik, mu je ta rekel, mislim, da je to zacetek enega velikega prijateljstva.
Film, ki vsaj zame nima primere. O vojni in njenih posledicah in nenormalnem obnasanju ljudi zaradi tega, pa o ljubezni, prijateljstvu in hrepenenju, predvsem pa o plemenitosti. O tisti plemenitosti, ki je v danasnjem svetu popolnoma nepoznana in cudaska.
Yeeeeessssssss, yeeeessssssss, samo nekaj sem
zamenjala, mislila sem, ker sem film gledala pri svojih
“dvajsetih”, da je on odšel z letalom, ne ona!
Oki, res je, kar praviš Brusi, film, ki ga ne pozabiš zlahka.
Ja, in tile stavki, ane Brusi, so tudi taki, da si jih človek
lahko zapomni, ker toliko vsega povedo! Že ko je Bogart
to izrekel, si lahko začel v svoji glavi delati svoj film, kaj
je med njima bilo, da ga je pogled nanjo tako močno zadel!
Mariči
Mariči, glej in poslušaj. Ha, ha, nič se ne delam strateško …….povem le resnico. Midva z Bruskom sva le prijatelja, ha, ha, sej ga ne serjem…
Res je, da nad njim drži roko šefica, ampak saj midve si vse deliva, ha, ha..
Sicer pa, morda je res to, kar je rekel Brusko: da je to začetek enega lepega velikega prijateljstva !! Kdo ve ?
Ps: ej če zagusti pri šefici, boš na moji strani ?
Ampak, ker si po Brusovsko iznajdljiv, vseeno vemo,
zakaj gre, ane!
Je pa le fino, da imamo slovenski jezik! Ko vse ostalo
sporazumevanje zataji, si pa po slovensko povemo.
Ej, še v enem prstu imam trn, ob strani v palcu, ma
vrageca, kaj neki sem včeraj imela v rokah, bog vedi,
kje me bo še začelo pikat!
Mariči
Ma ne me basat, no! Tisti vajin “začetek” je menda že bil,
to tuki začetke že presega, heh, nisem pa še prepričana,
na čigavi strani sem, jaz sem tudi strateg – kaj dobim, če
sem na tvoji strani?
Mariči
………ja, on s čikom, kobukom menda in v tistih komotnih
belih širokih hlačah in jakni, tako nonšalantno stoječ in
tako markanten, ona pa s tisto nepopisno milino, s tisto
pravo “mokroto” v očeh in s samo nakaznim nasmehom,
samo nakazanim, a si vedel, čutil, kaj se ji dogaja v duši,
ko ga je zagledala! Ni moč popisati igralskih sposobnosti,
ki sta jih dala v teh trenutkih od sebe!
Mariči