Ko boš izumila strojno obiranje oliv, boš bogata.

Hudič je vedno skrit v podrobnostih. Res je, da je za naziv “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre” potrebno, da so oljke pridelane pri nas. Ni res, da je ektra deviško olje Slovenske Istre že kar olje z zlato oljčno vejico. Ni res, da morajo biti oljke za naziv ekstra deviško oljčno olje, pridelane pri nas. Ni res, da zlata oljčna vejica pripada samo ektra deviškim oljčnim oljem z istrskim poreklom, ker gre za open natečaj.

Povzetek. Če kupuješ olje z zlato oljčno vejico, še ne pomeni, da kupuješ ekstra deviško olje slovenske istre. Če kupuješ slednjega, še ne pomeni, da kupuješ oljčnega olja z zlato vejico. Če kupiš v trgovini olje po 1.500,00 z deklarirano vsebnostjo kislin 0,03{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ješ še vedno zelo kakovostno olje.

Veš kaj, sploh ne vem, če naj se še ubadam s tabo! Do sedaj nisi z argumenti utemeljila *niti enega* svojega mnenja (lahko pa bi si prebrala vire, ki sem ti jih navedla jaz). Zame je takšno govoričenje na pamet navadno klevetanje, čeprav ne poznam tvojih vzrokov zanj.

Ampak ker se mi zdi, da delaš krivico slovenskim oljkarjem, napišem še tole v upanju, da morda tudi ti doživiš razsvetlitev.

1. “strojno” obiranje oljk so izumili že drugi – obstaja celo več načinov (stresanje, sesanje). Ampak: 1. poškodujejo drevo, in 2. poškodujejo plod. Zato pridelovalci extra deviškega olja obirajo ročno. Podobno je tudi pri grozdju. A trdiš, da tudi strojno obiranje grozdja še ni izumljeno? Živiš mogoče v srednjem veku?

2. Zlata oljčna vejica:
To je vsakoletno ocenjevanje oljčnega olja, ki ga na visokem strokovnem nivoju organizira DOSI (Društvo oljkarjev Slovenske Istre) v sodelovanju z ZRS – Koper in LABS d.o.o., kjer opravijo tudi kemične analize olja. Organoleptične lastnosti pa ocenjujejo člani nacionalnega panela (senzorična komisija). Ocenjevanje poteka v skladu z evropskimi tržnimi normativi 2568/91 in Pravilnikom o oljčnem olju Uradni list RS št. 30/99. Oljčna olja ocenjena z zlato oljčno vejico so ekstra deviška oljčna olja najvišje kvalitete (vrhunske) v Slovenski Istri.

Nikjer in nikoli nisem rekla, da je “ekstra deviško olje Slovenske Istre že kar olje z zlato oljčno vejico”, ker si mora olje ta naslov zaslužiti in vsako leto ga dobi samo eno. Jaz konkretno uporabljam olje proizvajalke, ki je dobila zadnjo zlato oljčno vejico. Očitno malo mešaš klasifikacije in ocenjevanja.

Namreč klasifikacija oz. postopek za pridobitev naziva “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre” kar nekaj stane in vsi se pač ne odločajo za to – pa imajo še vedno izredno vrhunsko olje. Dejstvo pa je, da nobeno olje, ki ne zahteva Slovenskih Standardov za extra deviško olje, ne bo dobilo niti Z od Zlate oljčne vejice.

In še enkrat: niso samo kisline tisto, kar naredi olje kvalitetno. Celoten rezultat ocene vsebuje nekaj deset kategorij kemijskih testiranj (kisline so samo ene izmed teh – sicer pomemben ne pa edini faktor), ter organoleptične lastnosti.

Seveda je olje za 1500 SIT kakovostno. Pa tudi Clio je kakovosten avto, samo da nekateri raje izberemo vrhunsko…

Virov ne navajam, ker to vmes med službenim časom tipkam in se mi ne da guglat.

Tako kot za strojno obiranje grozdja niso vse sorte trt primerne in vsi nasadi primerni, je pri strojnem obiranju oljk podobno. Pa če gre pri strojnem obiranju grozdja res za strojno obiranje, ko gre v brajdo stroj in ko pride iz vinograda, za njim ne ostane grozda na trti, pri tem pa ni potrebne nobene dodatne delovne sile, gre pri strojnem obiranju oljk bolj ali manj za različna pomagala kako stresti plodove z dreves in kako jih potem naložiti v gajbice, ki so se v praksi izkazala za nepraktična. Celo stroj za izpihovanje listov je počasnejši in manj natančen kot nekaj domačih in nekaj sosedovih rok.

Zlato oljčno vejico za leto tam okoli 2000 ali 2001 je dobil oljkar iz Sesljana. Na podlagi tega sklepam, da naziv ni povezan z geografskim poreklom. Če ima olje zlato vejico, še ne pomeni, da je istrsko, razen če na nalepki piše z istrskim poreklom.

Do leta 2004 so podeljevali naziv ekstra deviško olje za katerega poreklo ni bilo kontrolirano, kontrolirali so le kakovost. Ker so se domači predelovaci zbali konkurence, so si omislili še pravila v zvezi z geografskim poreklom. V svrhe zaščite domačega pridelovalca. Domnevno. V praksi pa to zgleda bolj zaščita nekaj oljkarjev, ki pridelajo ravno toliko, da se grejo elitizem na slovenskem domačem trgu, ker za tujega itak ne pridelajo dovolj.

Iz istega razloga se grem tudi jaz tale pink ponk s tabo. Da ne bi taki kot si ti delali krivice cenejšim oljem, ali tistim oljem brez dobro podmazanih slovenskih etiket.

Si grem zataknt oljčno vejico v lase.

Da ne boš samo nekaj sklepala, samo zate:

Pravilnik o označbi geografskega porekla Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200447&dhid=69492

Pa še kopiram, kar sem ti napisala že zgoraj:
Za kategorijo “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre” – ki je najvišja kategorija, je npr. potrebno poslati katastrske posnetke parcel z oljčnimi nasadi z vrisi vsakega drevesa posebej. Na podlagi pregleda dokumentacije ter ogleda nasada, komisija odobri, ali je lega primerna za to kategorijo. Samo lege, ki so dovolj osončene so primerne za proizvodnjo olja najvišje kategorije. To je seveda osnovni kriterij, potem pa so še vsi dodatni kriteriji za priznanje olja kot “Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre”. Mehanizmi za preverjanje tega obstajajo, tako kot tudi v drugih branžah (vinarstvo). Pravilnik je seveda na voljo v uradnem listu: Uradni list RS št. 47/2004, stran 6290

Pa tudi to sem ti že povedala, pa tudi vir sem ti navedla, pa bom še enkrat:
Oljčna olja ocenjena z zlato oljčno vejico so ekstra deviška oljčna olja najvišje kvalitete (vrhunske) v Slovenski Istri.

Če pa ne verjameš ne meni, ne uradnim virom, ne laboratorijskim analizam, potem ti predlagam, da si natočiš kozarček Sparovega olja in kozarček kake Zlate vejice in bi te vsaj okus moral prepričati. Sicer pa je kot že rečeno trg odprt in gre vsakomur svoje (prepričanih se pač ne da prepričati, pa čeprav svoje prepričanje gradijo na nekih domnevah).

Howhg, I spoke!