Omama …
DOBRO JUTRO, PRIJATELJI !
No, eno res lepo, najbrž že dodobra odpočito dobro
jutro vam vsem skupaj priželim. Danes, ko bomo
“opet svi na broju”, kajti sinoči se nase je le nekaj paslo tu gori, bomo najbrž podoživljali tisto lepo in prijetno soboto, se spomnili spet česa, kar smo pozabili, ker je v morju dogodkov, v morju prečudovitih občutij, v morju novih spoznanj, novih resnic, novih pogledov na posamezne reči, skorajda nemogoče si vse zapomniti. In ko bodo prišli ostali naši prijatelji, bo naš mozaik začel dobivati podobo …….. podobo neke lepe sobotne noči, ki se je počasi prevesila v zgodnje nedeljsko jutro. Podobo nekega oammno prijetnega druženja ……… na, in spet smo pri Z.Modreju, ki pravi o
Omami
“Že pride kdaj tako v življenju, da si želimo svoj pogled “tekoče zamegliti”, ali kako drugače skaliti. Zaželimo si svoje veselje okrepiti ali pa žalost ublažiti, radovednost potešiti. Če pride spremenjeni pogled v navado, težko shajamo z njim, že težje brez njega; vzrok pri tem ni več pomemben. Potem zaman vzklikamo: “O mama, le kaj me je pripeljalo tako daleč?”
Da, podoba nekega prijetnega druženja nas bo še dolgo spremljala skozi naš vsakdanjik, na katerega spet gledamo vsakdanje, s katerim pač težko shajamo, a še težje brez njega. A kljub temu dobi ob lepem spominu v tem vsakdanjiku naš obraz rahlo nostalgičen videz, nasmešek se zapodi iz enega kota ust v drugi in nam jih čisto počasi nagiblje navzgor…. pa najsi bo to spomin na nekaj hotenega ali pa na nekaj, čemur smo se nasmejali do solza…. in v tem smehu res pozabili na svojo navado ….. živeti čisto vsakdanje. Kajti, v čisto vsakdanje življenje je kanila pikantna začimba, začimba, ki nam je izboljšala naš obrok – vsakemu z vsakim od nas. Naša vsakokratna nedeljska juhica je imela to nedeljo drugačen okus, ker smo ji dodali sobotne začimbe ….
Prijatelji, naj nas misel na naše druženje, naj nas obujeni spomin na “kje imaš roke in noge”, “tema posilstvo”, “trimesečni post”, “pešci, ki so šli od doma v veri, da bodo prišli tudi nazaj domov”, “jing-jang mladenke”, “popivnanje politega vinca”, “izbira prave in ustrezne hrane” …… ah, in še in še in še, vključno z izpuščenimi “ocvirki”, … naj nas torej ti lepi spomini popeljejo v nov delovni teden z novim zagonom, z novimi močmi in z novim ……… norenjem tu gori!
Mariči
