Opomin v 1. razredu OŠ po 2 mesecih šolanja
učiteljice bi rade da so vsi otroci “isti”, takoj ko ene ali nekdo “izstopa” z svojimi posebnostmi, j eže halo in hop na starše.Posebnosti pa so lahko /nemiren, motipouk, se razjezi, se pretepa, ne posluša, jezi sošolse…)Ampak jaz misli, da v prvem so tu učiteljice ki si morajo vzpostaviti avtoriteto pred otroci in le tako jih bojo otroci spoštovali.ne pa za vsako figo, kar staršem težit.
Sploh pa so otroci v prvem razredu velikokrat zmedeni, v stiski, ker res so jim vzeli 1 leto otroštva.In marsikdo ima težave v prevem razredu.Ne rečem, da ni treba starše vključit, je ampak v prvi vrsti je galvno da si učiteljcia naredi red in pridobi spoštovanje, če pa to ne uspe in je otrok še vedno nemogoč, potem pa se pokliče starše v šolo narazgovro -najprej same potem z otrokom in tako naprej.
Upam, da ne bo izpadlo kot da sem ena gestapo mati. Ker RES nisem.
Ampak me preseneča tvoj odziv – da ni bilo nič takega. Dejstvo je, da učiteljica sploh ne bi nič rekla, če ne bi bilo nič takega. In tvoja naloga zdaj je, da otroku dopoveš, da njegovo obnašanje ni primerno ter da mora učiteljico ubogati in spoštovati.
Ne pa, da razlagaš (upam, da nisi pred njim to rekla) da ni nič takega.
V šoli je tako, da lahko en učenec moti cel razred in zato trpi 18 ali 20 otrok zato, ker ena mama pravi da “ni nič takega”.
Drugače pa ti je Jalur zelo dobre odgovore ponudila in jaz svetujem, da zdaj vložiš malo več časa in pozornosti v sina, da kasneje ne bo veliko večjih problemov.
Mi lahko prosim poveš kako?
Učim več kot 15 let, imam sloves “tahude”, nikoli prej nisem imela težav z disciplino, to, kar zadnja leta prihaja v šolo, pa je za ne verjet.
Drugi dan pouka je en učenec potem, ko sem od njega zahtevala, da se opraviči, v jedilnici strgal vse plakate s stene in prevrnil ali premaknil vse, kar je stalo na tleh. Vključno s 3m mizami. Zraven je tako huronsko tulil kot da bi mu kdo noge pulil. Ko sem prišla zraven, me je zbrcal in zmahal.
Samo ena od cvetk. Jih ne bom naštevala več, da se ne bo kdo prepoznal.
V razredu so še štirje podobni. Namesto, da bi učila, se cel dan ukvarjam z disciplino. Ko je potrebno kamorkoli iz razreda, dobim skoraj živčni zlom.
Lani je bilo nekaj zatišja in super generacija, predlani in leto prej pa podobna zgodba. Za ne verjet! Ko staršem poveš, kaj se dogaja, v najboljšem primeru prikimajo, velikokrat pa te dobesedno napadejo.
Me lahko razsvetliš in podaš kak predlog, kako naj si učitelj vzpostavi avtoriteto, če starši ne reagirajo na nobeno besedo/poziv ali te celo zavrnejo? Konkretno prosim.
Mi lahko prosim poveš kako?
Učim več kot 15 let, imam sloves “tahude”, nikoli prej nisem imela težav z disciplino, to, kar zadnja leta prihaja v šolo, pa je za ne verjet.
Drugi dan pouka je en učenec potem, ko sem od njega zahtevala, da se opraviči, v jedilnici strgal vse plakate s stene in prevrnil ali premaknil vse, kar je stalo na tleh. Vključno s 3m mizami. Zraven je tako huronsko tulil kot da bi mu kdo noge pulil. Ko sem prišla zraven, me je zbrcal in zmahal.
Samo ena od cvetk. Jih ne bom naštevala več, da se ne bo kdo prepoznal.
V razredu so še štirje podobni. Namesto, da bi učila, se cel dan ukvarjam z disciplino. Ko je potrebno kamorkoli iz razreda, dobim skoraj živčni zlom.
Lani je bilo nekaj zatišja in super generacija, predlani in leto prej pa podobna zgodba. Za ne verjet! Ko staršem poveš, kaj se dogaja, v najboljšem primeru prikimajo, velikokrat pa te dobesedno napadejo.
Me lahko razsvetliš in podaš kak predlog, kako naj si učitelj vzpostavi avtoriteto, če starši ne reagirajo na nobeno besedo/poziv ali te celo zavrnejo? Konkretno prosim.[/quote]
O, kriza!!!! Ampak predvidevam, da pišete o večjih otrocih?
Delno se strinjam, da si mora učitelj sam vzpostaviti avtoriteto. Sestra je učiteljica prve triade in do zdaj ( v desetih letih) ni imela težav z disciplino. Seveda je vse odvisno od staršev.
Otrokovih napačnih dejanj starši pač ne smemo zagovarjati, saj je to v njihovo škodo in škodo njegovih sošolcev in učiteljev.
Primer v razredu mojega sina: v razredu je samo 17 otrok, pa je imela učiteljica v prvem in drugem razredu totalen kaos. Otroci so se med poukom prepirali, pogovarjali, tudi stepli. Moj sin je bil včasih dobesedno obupan, ker ni mogel delati v takem kaosu. Letos, v tretjem razredu je nova učiteljica, ki je enem mesecu vzpostavila red. Saj so še živahni, vendar si več ne dovolijo vsega. Razen enega fantka, ki je pa “over the top” in ne pozna meja.
Starši, ne izpodbijat učiteljem avtoritete. Sicer pa, če imajo otroci spoštovanje do vas, ga bodo imeli tudi do učiteljev.
Sem mama in tudi učiteljica. Tudi sama vidim, da je vsako leto slabše z disciplino v šoli. Na žalost potem rečejo starši, saj so tam zato, da jih spravijo v red. Oprostite, ampak kaj ste vi z vašimi sončki delali 6 let??’
Sicer pa mislim, da ni čudno. Če se starši temu, ker je otrok dobil podpis smejijo potem res ne more biti bolje.
Vsi starši bi morali prebrati knjigo ZAKAJ NAŠI OTROCI POSTAJAO TIRANI?. Mogoče bi se potem zavedli kakšno škodo delajo svojim otrokom in kaj jih čaka, ko bodo otroci večji.
Mi lahko prosim poveš kako?
Učim več kot 15 let, imam sloves “tahude”, nikoli prej nisem imela težav z disciplino, to, kar zadnja leta prihaja v šolo, pa je za ne verjet.
Drugi dan pouka je en učenec potem, ko sem od njega zahtevala, da se opraviči, v jedilnici strgal vse plakate s stene in prevrnil ali premaknil vse, kar je stalo na tleh. Vključno s 3m mizami. Zraven je tako huronsko tulil kot da bi mu kdo noge pulil. Ko sem prišla zraven, me je zbrcal in zmahal.
Samo ena od cvetk. Jih ne bom naštevala več, da se ne bo kdo prepoznal.
V razredu so še štirje podobni. Namesto, da bi učila, se cel dan ukvarjam z disciplino. Ko je potrebno kamorkoli iz razreda, dobim skoraj živčni zlom.
Lani je bilo nekaj zatišja in super generacija, predlani in leto prej pa podobna zgodba. Za ne verjet! Ko staršem poveš, kaj se dogaja, v najboljšem primeru prikimajo, velikokrat pa te dobesedno napadejo.
Me lahko razsvetliš in podaš kak predlog, kako naj si učitelj vzpostavi avtoriteto, če starši ne reagirajo na nobeno besedo/poziv ali te celo zavrnejo? Konkretno prosim.[/quote]
O, kriza!!!! Ampak predvidevam, da pišete o večjih otrocih?
Delno se strinjam, da si mora učitelj sam vzpostaviti avtoriteto. Sestra je učiteljica prve triade in do zdaj ( v desetih letih) ni imela težav z disciplino. Seveda je vse odvisno od staršev.
Otrokovih napačnih dejanj starši pač ne smemo zagovarjati, saj je to v njihovo škodo in škodo njegovih sošolcev in učiteljev.
Primer v razredu mojega sina: v razredu je samo 17 otrok, pa je imela učiteljica v prvem in drugem razredu totalen kaos. Otroci so se med poukom prepirali, pogovarjali, tudi stepli. Moj sin je bil včasih dobesedno obupan, ker ni mogel delati v takem kaosu. Letos, v tretjem razredu je nova učiteljica, ki je enem mesecu vzpostavila red. Saj so še živahni, vendar si več ne dovolijo vsega. Razen enega fantka, ki je pa “over the top” in ne pozna meja.
Starši, ne izpodbijat učiteljem avtoritete. Sicer pa, če imajo otroci spoštovanje do vas, ga bodo imeli tudi do učiteljev.[/quote]
mogoče sin od kaj že? ki se na veliko čudi in čudi, ter butasto gleda le kaj je narobe ker to njej ni nič takšnega. pa saj ji ni za zamerit, pri osebah z IQ pod 50 tako ni pričakovati, da bodo razumeli kaj je problem. mogoče bi ji bilo treba opisati problem v enostavčnih enostavnih povedih in preprostih besedah pa bi bila situacija bolj jasna? eeeeeeh, dvomim, takšnim lahko še narišeš ali narediš power point prezentacijo pa jim še vedno ni nič jasno.
S tem se ne strinjam. Učim skoraj 14 let. Generacije niso nič kaj hujše, samo nihajo, ena odlična, druga spet večji problem. Najhujša generacija na naši šoli je obiskovala šolo pred 10. leti, ena hujših je zaključila šolanje lani. Kaj mogoče opažate je to, da se problemi spuščajo v nižje razrede. V zadnji triadi pa ni hudih razlik. Verjamem pa, da je bilo pred 20., 30. leti bistveno drugače.Takrat je bilo marsikaj drugače.
glejte saj nisem mislila na splošno da učitelji nimajo avtoritete, nekateri jo imajo.tudi na naši šoli so učitelji ki znajo vzpostavit red (takšne so učile tudi mojega starješega otroka).ampak pri mlajšem pa nimamo tako.Do zdaj so imeli v 1.in2. razredu “premehke” učiteljice.Pri našem ta mlajšem otroku pa so inmeli v1.in2.razredu premehke učiteljice.Kar nekaj so govorile, pa mutile, pa govorile nam staršem naj se zmenimo, vedn o smo nekaj poslušali kaj je bilo v šoli, ampak nikoli niso znale prav povedat konkretno kaj se je zgodilo.in prav vidim kako jih ostali otroci ne poslušajo, ne ubogajo.Ko včasih pridem ponj je v razredu totalen kaos, ona pa nekaj lepo hodi okoli njih , pa je preveč prijazna…vem pa da je večina strašev tudi “vredna svojega dnarja”, jih osebno poznam kar nekaj.ampak mene jezi ker jaz pa bi rada videla, da včasih nastopijo ostro, povzdignejo glas, da bi otroci videli da resno misli z svojo strogostjo.Rea pa da nekatere cvetke od staršev izpodbijajo avtoriteto učiteljem.Jaz vedno poslušam obe strani,s e pogovorim z otrokom učiteljico in še z kakšnim sošolcem če je kak primer ko je bilo kaj narobe v šoli.Nikoli pred otrokom ne govorimo, da je učiteljica tečna, češ kaj pa ona ve….
Nekaj se bo moralo spremeniti, ker če ne bo v šolah katastrofa.spomnite kako smo se včasih bali učiteljev, nismo upali prdnit ali karkoli v šoli.Red je bil red, disciplina -disciplina, učitelja se je poslušalo in je bil zakon.
Mi lahko prosim poveš kako?
Učim več kot 15 let, imam sloves “tahude”, nikoli prej nisem imela težav z disciplino, to, kar zadnja leta prihaja v šolo, pa je za ne verjet.
Drugi dan pouka je en učenec potem, ko sem od njega zahtevala, da se opraviči, v jedilnici strgal vse plakate s stene in prevrnil ali premaknil vse, kar je stalo na tleh. Vključno s 3m mizami. Zraven je tako huronsko tulil kot da bi mu kdo noge pulil. Ko sem prišla zraven, me je zbrcal in zmahal.
Samo ena od cvetk. Jih ne bom naštevala več, da se ne bo kdo prepoznal.
V razredu so še štirje podobni. Namesto, da bi učila, se cel dan ukvarjam z disciplino. Ko je potrebno kamorkoli iz razreda, dobim skoraj živčni zlom.
Lani je bilo nekaj zatišja in super generacija, predlani in leto prej pa podobna zgodba. Za ne verjet! Ko staršem poveš, kaj se dogaja, v najboljšem primeru prikimajo, velikokrat pa te dobesedno napadejo.
Me lahko razsvetliš in podaš kak predlog, kako naj si učitelj vzpostavi avtoriteto, če starši ne reagirajo na nobeno besedo/poziv ali te celo zavrnejo? Konkretno prosim.[/quote]
Povabi starše tega otroka, da so prisotni pri pouku.
Bravo, mama! Takšne starše pa jaz neizmerno cenim, ki tudi dandanes ohranjajo trezno glavo in (objektivno) razsojo pri teh stvareh (in ki ne iščejo izgovorov na luni in marsu ter kaj ukrenejo in se poslužujejo strokovne pomoči…) To je vse ogromna naložba v otroka![/quote]
Se strinjam, da je to ogromna naložba v otroka. Če lahko “vlagate” v otroka z raznimi plačljivimi tečaji že od vrtca naprej, da bo vaš sonček znal angleščino, igrat inštrument, pet, ta najboljši pri plesu ipd. potem bi bilo dobro pomislit, če ni taka naložba v otroka še veliko bolj koristnejša zanj.