oporoka – nujni delež

Zanima me vaše mnjenje za naslednji primer.
Mati ima tri hčere. Hčeri A je v začasu življenja darilno podarila hišo. drugima dvema hčerama (B in C) pa je z oporoko določila, da vse ostalo njeno premoženje (denar) dedujejo onidve.
Mati je umrla. Ugotovilo se je, da je vrednost podarjene hiše, ki jo je hči A dobila po darilni pogodbi 150.000 €. Pokojnica je ob smrti imela smo še denar v višini 15.000 EUR. Nedvomno je, da sta hčeri B in C z oporoko dobili premalo in da lahko zahtevata nujni delež od hčere A.

Hčeri A in B sta po že sklenjeni oporoki v začasu življenja od matere dobile še vsaka 35.000 EUR.

Hčeri B in C trdita, da jima še vedno pripada nujni delež. Hčera A pa je mnenja, da ne.

Hči A je mnenja, da je izračun čiste vrednosti premoženja in nujnega deleža naslednja:
150.000 (hiša)+15.000 (stanje trr ob smrti) +35.000 (darilo hčeri B) +35.000 (hčeri C) =235.000

nujni delež je 1/6 vrednosti je 39.167 eur.
hči A meni, da jima ni dolžna izplačati razliko nujnega deleža saj vsaka dobi 7.500 eur (iz stanja trr po oporoki) ter 35.000 eur je vsaka dobila že v začasu življenja matere.

Hčeri B in C trdita, da se jima 35.000 eur (vsaki) ne šteje v nujni delež, ker je bila materina želja, da se jima to ne šteje v nujni delež (za to voljo hči A ni bila s strani matere seznanjena, pisno to tudi ni nikjer zapisano) in da mora hči A vsaki izplačati še 31.667 EUR (39.167EUR nujni delež odštet za 7.500 eur).

prosim vas za vaše mnenje, ker si na žalost tudi odvetniki glede tega niso povsem enotni kaj je pravilno.

Hvala in lep pozdrav

Pozdravljena,

videti je, da je hči A pravilno izračunala vrednost nujnega deleža. O postopku izračuna nujnega deleža in o njegovem prikrajšanju je govora v 28. in 34. členu Zakona o dedovanju (ZD).

Nadalje navajate, da naj bi bila materina želja, da se hčerama B in C podarjeni denarni znesek 35.000 eur (vsaki) ne šteje v nujni delež, zaradi česar naj bi obe imeli pravico prejeti več, tako kot opisujete v vprašanju.

Uvodoma pojasnjujem, da zapustnikova volja, da se darilo, ki ga je naklonil dedičem prvega dednega reda, ne všteje v nujni delež, pravno ni upoštevna. Te možnosti zakon ne določa. Lahko pa zapustnik določi, da se darilo ne všteje v dedni delež dediča. Ta možnost je z zakonom predpisana.

Če je mati morda mislila na to, oziroma bi njeno voljo bilo mogoče razumeti tako, da se torej, darili hčerama B in C ne vštejeta v njun dedni delež, pa to dejstvo ne vpliva na pravila glede izračuna in prikrajšanja nujnega deleža. V zvezi s tem sta pomembna:

4. odstavek 28. člena ZD, ki določa:

“Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež”.

in 3. odstavek 34. člena ZD, ki določa:

“Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež”.

Iz zgoraj navedenega je torej okvirno videti, da drži izračun hčere A.

Zaradi omejene seznanjenosti z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi, predstavljajo odgovori splošno informacijo v zvezi z zastavljenim pravnim vprašanjem. Za natančnejši odgovor je potreben oseben razgovor in pregled dokumentacije v odvetniški pisarni.

Lep pozdrav,

Odvetnik Pavel Zajc