Kdo razume ta stavek “oprostim ja, pozabim ne”

Ha? A? A je to kakšen joke? Jaz ne oprostim ravno zato, ker ne pozabim. In če ne pozabim, potem nisem oprostila. Vse ostalo je samo sranje za dušo, ki ostaja kot en črv v tebi. Saj pa tisti drugi, ki je naredil pi***** se pa tudi ne sekira, njemu je še usluga, če mu oprostiš. Ful se on sekira če ti nisi pozabil ja. Važno da mu je oproščeno in svet se vrti naprej. To je en tak bullshit. Tudi zase si ne želim, da bi mi kdo rekel, da mi je oprostil, pozabil pa ne bo nikoli, pač karkoli. To je nevredno nično in nikoli ne bo več isto.

Kako vi dojemate ta stavek, oprostim ja, pozabim ne? Meni je nesmisel in pesek v oči samemu sebi.

Je nekako bullshit ja

Saj ne oproščaš zaradi drugega, ampak zaradi sebe, da ne kuhaš v sebi zamere ali jeze, ker s tem uničuješ sebe.

In je razlika med pozabiti in oprostiti ravno v tem, kako dozivljaš nek dogodek.

Morda je ena razlika vseeno. Gre za zelo majhen odstotek stvari, ki jih lahko oprostimo, a so dobro skrite nekje v delčku naših možganov in se jih občasno spomnimo, pač jih ne pozabimo.

Pameten človek odpušča, ker razume da je odpuščanje dar samemu sebi.

Oprostis zato, da sebe ne kaznujes zaradi dejanj drugega, torej odpuscas zaradi svojega zdravja  miru, sebe… pozabis ne, ker zakaj pa bi to dejanje pozabil, saj nisi dementen ali kaj..

Tisti, ki to pove, se zdaleč ni oprostil. Ko enkrat predelaš, greš dalje in ostane ob morebitni situaciji zgolj opomnik, da si se iz tistega kaj naučil in ne ravnaš isto. Drugo se ekstremni primeri, ko nekdo koga npr. ubije in odvzame drago osebo. So bolj redki primeri, ko slednje oprostijo.

Jaz ga razumem kot najpametnejši pristop k takšnim stvarem. Oprostiti je pametno, da se NE sekiraš za nekaj v preteklosti – pozabiti bi bilo pa neumno.

Se strinjam, zamera je kot bi pil strup z namenom, da šlta škodi drugmu..

Odpustiš kr te prizadane, ne pozabiš pa lekcije..

Ok, primeri

Varanje. Oprostim ja, pozabim ne. Kakšno prednost in mir imam zdaj jaz zaradi tega? Zaradi sebe naj oprostim praviš. Pozabila pa ne bom in ob vsaki najmanjši priliki bom izbruhnila (kar ženske počnemo) in mu vrgla pod nos. Kaj sem torej oprostila? Nisem in pika.

Nekdo ti ubije otroka, oprostiš mu ker?? Kako lahko to oprostiš? In ne mi rečt, da oprostiš v duši? Kakšna duša je to? Ni osnovne variante da to oprostim, ne moreš.

Me nekdo posili, oprostim komu? Posiljevalcu? Never ever. To se oprosti in potem je mir v duši ali kako? Zaradi sebe? Sebe imam tako hudo rada, da tega ne bi nikoli odpustila, pozabila pa nikakor.

Meni to ne gre skupaj, kako lahko oprostite. Bolj se mi zdi, da tako reče vsak, v sebi pa trpi. Morda pa samo jaz tega ne znam in ne zmorem.

Kr neki To so ženske fore. Kdo bi jih le razumel.

Treba je razumeti, da s svojimi čustvi živiš sam. Zamera je kot strup, ki te razjeda od znotraj. Zato s tem le kaznuješ sebe.

Če imaš sebe rada, se ne kaznuješ. A ni tako ?

Oproščanje je ponavadi zadnja faza ki je dejanje izpustitve (let go) bolj kot pa aktive v smislu da je treba nekaj narediti. Sploh TOKSIČNI ljudje izsiljujejo besede in dejanja. Preveč ljudi to dela na silo, kar je popolnoma narobe. Oprostiš ko se en dan zaveš da si reagiral in aktiviral sebe in svoj potencial BREZ omejitve preteklosti. Oproščanje osvobaja. Svoboda pa ne funkcionira pod prisilo.

Oprostitev je sfera ljubezni. In nekateri ste KRONIČNO podhranjeni.

Ne vem od kod avtorici toliko strahu. Bolje bi bilo postati močnejši in pogumnejši kot pa živeti prestrašen kje jo bo kdo posilil ker se boji odpuščati.

Hvala za argumentirane odgovore. Bom razmislila o vsem in o sebi. Se zavedam, da je lahko moj pogled črno bel, vse vmes pa manjka. Hvala.

Plehko. 

Oprostim ja, pozabim ne.

Plehko.

Ne oprostim tistemu, ki je zlorabil moje zaupanje, ampak oprostim sebi, da sem bila naivna in mu nasedla. Ce me nekdo prizadene, ga ne bom nikoli vec gledala z istimi ocmi kot pred tem, lahko se meniva in vse, a bo pazljivost vedno vzadaj.

Oprostiš zaradi sebe, ne zaradi osebe, ki ji oprostiš. Pozabiš pa ne nikoli. Kako naj pozabiš? Pozabiš ne.

Oprostiš zato, da ne premlevaš v nedogled. Ti ne pomeni, da te ne boli še vedno, zaboli vsakič ko se spomniš, zato pa moraš oprostiti, da bi sam lahko šel naprej. Ostane pa lekcija, bolečina, ki sicer zbledi a je vedno tam nekje prisotna. Odvisno seveda od konkretnega primera, a recimo čez nekatere stvari človek enostavno ne more in takrat naredi križ čez to osebo, kar je v določenih situacijah še najbolje. So stvari, ki se zgodijo po nesreči in so ljudje, ki so enostavno zlobni in to počnejo nalašč. To se ne pozablja..

Jaz oprostim, pozabim pa ne. Ce mi je nekdo naredil nekaj slabega, oprostim zaradi sebe, pozabim pa ne. Ce bi pozabila, pomeni da imam tezave s spominom in naslednjic me bo ista oseba ponovno prizadela. Torek, oprostimo in se iz tega dogodka naucimo da naslednjic reagiramo drugace. Tisti primeri zgoraj pa niso primeri odpuscanja-varanje in umori otrok

….In reki 

” oprostim ja, pozabim nikoli”

Sovpada z drugim.  ” osel gre sami enkrat na led”

Se pravi…  nekdo kateri je izrabil tvoje zaupanje, in ga ne moreš ravno  odjeebat iz življenja ( ožji  sorodnik  npr) si vzameš na znanje ” si ga spoznal”    veš ,da je peečka ” .     Se pravi   kregaš se ne , mu ” oprostiš”   in tukaj sledi  drugi  pregovor   ” keep your friends close and  your enemies eaven closer”   

In ne pozabi.

“Revenge is a dish best serve cold ”

Naša babi je znala tudi rečt  ”  potrpi in čakaj  ,  vsaka rit ima svoj   sekret ”

Recimo   to je en  primer…

Če nisi malenkosten, oprostiš in ne vlečeš zamere.

Pozabiš pa nikoli, ker ko ti človek nekaj slabega naredi, nikoli več ne zaupaš popolnoma.

Kot list papirja, lahko ga zmečkaš, raztrgaš, a tudi če ga poravnaš in zlepiš skupaj nikoli ne bo več isti.

Odgovor na objavo uporabnika
CrazY FroG , 27.05.2023 ob 19:34

Se strinjam, zamera je kot bi pil strup z namenom, da šlta škodi drugmu..

Odpustiš kr te prizadane, ne pozabiš pa lekcije..

Dobro napisano.

Oprostiš zaradi sebe. Šele ko oprostiš daš zadevo v preteklost in nehaš vsakodnevno razmišljati in razglabljati o njej. Pomeni ,da si miren in greš z življenjem naprej.

Pozabiš pa ne, ker veš da se nočeš več vračat tja kjer je bolelo. Izkušnje ostanejo. Zaupanja ni.

V mojem primeru pomeni.Rada te imam in vedno te bom imela a preveč boli biti s tabo.

Meni ta stavek pomeni, da oprostim dogodek, dejanja pa ne. S človekom še lahko vzdržujem odnos, ampak le ta ni več in ne bo več enak prejšnjemu. Pomeni, da meni ni treba narediti ostrega reza, ampak počakam na lasten čustven odziv do osebe. Če se odnos zaradi tega ohladi, je zame povod za to podala oseba, ki sem ji sicer oprostila dogodek, bistvo je pa ostalo kot neprijetna senca v odnosu. Menim, da večino ljudi prej kot slej dogodek, ki je povezan s tem stavkom, odpelje po različnih poteh. Če ne, pa mislim, da ni odnos nikdar več enak.