Draga Mimi N,

ča se orehi dajo še rezati, bodo že pravi. Jaz sem jih danes narezala kar na ribež z vodilom, tako sem dobila lepe tanke rezine in jih nikakor ne bom še na koščke rezala.

Je pa že dobro preliti narezane orehe z mlačno vodo za 30 minut zaradi premočne grenčine.

LP E:

Zdravo na Dolenjsko, sonce!

Sem le na drugi strani Save, kjer se imamo že za Štajerce..

Za “jagerčka” se ne sekirat, če kakšno rožico izpustiš. Jaz sem jih lani kar nekja, ker sem imela nogo v mavcu, pa je bil zelo dober. je pa zanimivo, da sedaj trije kolegi delamo po istem receptu, drug za drugega iščemo in nabiramo rožce, pa je vsak drugačne barve in okusa. Imak vsi so o.k.

Lep dan!

Hej, Eliza!

Vcasih res iz nuje kaj pogruntamo. To me je naucil oce, ko je filtriral arniko.
Pa tisto prvo vodo odlit sem tudi pozabila povedati.Seveda sem jo.
Nas je pa ta orehovec potegnil, da smo prisli do ” jegermajstra”.:))
Ste vsi strasno pridni. Moram paziti na spol, ker je Jast decko:)))

Se mogoce spomnite pred leti predvajane reklame za Jeger… ?
Jaz sem jo rada gledala na Rai.

Situacija, ko kdo pije to pijaco in pojasnjuje, zakaj jo pije, je vsakokrat drugacna. Ena je taka: Mlad druzinski oce pije Jeger.., ker je pozabil priklopiti prikolico z vso druzino k avtu in to ugotovi pa nekaj prevozenih kilometrih.

Imejte se fajn Babi

Hvala, sedaj bom pogumnejša pri rezanju in pripravi. Drugo leto pa nazdravimo…
Pozdrav, Mimi

Ojla Babi !

Po steklenici tega zdravila mi je pa itak vseeno kako in kaj.
V glavnem, orehovec dobiva počasi lepo barvo, tudi vonj je kar OK, tako da bo po dopustu potrebno že malo sprobavat robo.

LP

Hej! Jest, ko bos poskusil, bos porocal. OK?

Ko smo ravno pri travcah, moram povedati se to. Prisluhnejo naj zlasti tisti, ki imajo kaksno muco ali mackona. Saj hranimo tudi njih, mar ne?

Ko sem kupila zadevo za praskanje s kremplji( da ti mladici vsega ne unicijo, dokler jih ne naucis), sem dobila zraven se majceno vrecko nekih posusenih zelisc, da se nadrobi na napravo.Sta bila cisto nora.Se valjata, predeta, postavljata na glavo in drug drugemu kradeta …. Ta zelisca dokupis, ampak cena je 800 Sit.
Moja mackona zelo privlaci vonj baldrijana( to pise tudi v knjigi).
Sem pa od prijteljev dobila vrecko zdrobljenih suhih baldrijanovih koreninic
( nabranih na Kraskem robu). Vi ne veste, kaj pocneta. Seveda tudi pojesta.
Se za nobeno jed se nista stepla, za te koreninice pa. Sicer imata rada i liste radica, solate….,oljke, cesnje in jagode. Prava vegetarjanca.
Nanju te koreninice uplivajo malo kot droga. Ja, pa za mlade poganjke
kivija tudi ponorita.

Naj bo kar odtis macje sapice( s stresico na s) Babi

Glede orehovca prepišem, kar sem prebrala na kulinariki. Menda je tudi zelo zdrav, predvsem za ženske in če bi to vse vedele, bi ga menda veliko več dale v orehovec namesto v orehovo potico.

Babi, tale tvoja maćkona sta pa prave “slike”. Kaj takega pa še nisem slišala ;-)). Si mi malo popestrila dopoldne polno številk, tabel in papirjev.

Spomnila sem se na eno štorijo izpred sedmih let, ko je naša višavka (psička) bila še mladič. Sedimo pred hišo pri stari mami in Dora seveda je prosto letala po vrtu in vsepovsod (stara mama jo je naučila da je po vrtu hodila samo po potkah med gredicami). Kar naenkrat prišiba z vrta s kumaro v gobcu. Očitno jo je sama odtrgala. Je bila taka že bolj velika kumara in je skoraj celo pojedla (jo je obglodala tako, da je kumara na koncu izgledala kot čolniček). Šiba po drugo kumaro. No, pa ji ta ni več teknila. Stara mama reče: “No Dora, kumare lahko trgaš, naj ti bo, ampak paprike pusti pri miru, ker jih je bolj malo” – se seveda vsi smejemo. Nakar čez nekaj časa pes iz vrta pridrsa s papriko v gobcu. Da ne bo pomote, sedeli smo vsi na kupu, na vrtu ni bilo nikogar ki bi ji zelenjavo trgal in dajal. Skoraj smo popadali pod stole od smeha. Papriko je samo malo obrgizla, ni bila tako dobra zgleda. Takrat je tudi imela obdobje, ko je na gredi odtrgala (zrelo) jagodo, ti jo prinesla – spustila iz gobčka – in počakala da si jo prepolovil, ali vsaj malo stisnil, da ji je bolj teknila ;-))))). Naj povem da je vegetarjansko obdobje trajalo samo eno poletje. Smeha smo pa imeli – oz ga imamo še sedaj če se spomnimo na zgodbico….

Ah, živalice ….

Hej, Sonce!

Nekako mi je tvoj post zbezal, ampak, ko gre za zivali, sem zraven.
Res, tudi kuze kradejo plodove.Kar vidim to vaso Doro, kako vas je zabavala. Nona je imela psa, ki je redno kradel grozdne jagode;ampak kako: sel je na sprehod ob vrsti trt in vse, kar je viselo v njegovi visini pocufal med hojo. Stalno se je nanj jezila.

Jaz pa itak uspem vse svoje drage razvaditi, tudi zivali. Nas pokojni tibetanski terier je obozeval cesnje, toda vsako sem morala najprej jaz pregrizniti kot vi Dori stisniti jagodo.
Ce sem kdaj februarja stala pod cesnjo ogledujoc si brstice, se je vzpel in praskal po deblu. To je bil znak: Daj tudi meni!

Mackona sta pa res pravi sliki:)))

Pozdrav z zelo poletne obale

Babi sem že včeraj prebrala tole, pa sem rekla, da moram najprej v Enciklopedijo psov pogledat, kakšen je bil tale vaš tibetanski terierček. Kakšna pasja lepota! Ampak je imel tudi vaš tako dolgo dlako? Meni se že po sliki vidi, da je potreboval ogromno nege ;-)).
Našo je pa danes na vrtu že zjutraj zgleda pičila osa v tačko in se že celo dopoldne kuja v kleti… Ne pusti da bi pogledala, pa saj menda ne bo hudega, jo bom kar pri miru pustila, da ne bo preveč vznemirjena. Kako znajo živalice povedati kaj bi rade a ne? Pri nas se včasih hecamo, da škoda, ker je nismo naučili govorit ;-)). Nič, grem vseeno malo v klet pogledat če je že kaj boljše volje (obnašala se je, kot da sem jaz kriva, ker sem jo ven peljala – hecno, kako so občutljivi in zamerljivi, še dobro da ne za dolog ;-)). )

Mogoče še zanimivost – vaš tibetanček je v enciklopediji “postavljen” v rubriko o “držabnih psih”, naša višavka pa pod terierje, kar pomeni pod lovske pse ;-)). Saj je res lovec – pri drugi stari mami ima najraši kure – enkrat ji je uspela pobegniti v ogrado, pa je toliko časa čepela na kuri in jo nežno držala za vrat, dokler je nismo šli rešit (kure jasno). Si predstavljaš situacijo – kura večja od psa, pes pa na njej ;-)). Stara mama je trdila, da so po tem “incidentu” kure dosti bolj nosile jajca – menda od šoka ;-)). Zanimivo, da še po stoletjih prvinske uporabe ohranjajo svoj nagon.

Damjana, a veš da imaš takšnega psa, ki si ga jaz že dolgo želim. Tud tibetanski terier mi je ful lep, a se mi zdi, da je za v stanovanje v bloku malo prevelik.

lp, Majuška

Vsem se ze v naprej oproscam za ta najin klepet v zvezi s psicki. Dolgo ne bom vec:)))

Hej, Sonce!

Res je bil lepotec, sicer to ni vazno; bil je nas Kim celih 15 let ( V spomin nanj sem dala enemu od mackonov isto ime).Imel je tako dolgo crno svilnato svetleco se dlako. Nega seveda potrebna, pa ne pretirano, ker mu dlaka ni zelo odpadala in rad se je pustil kopati in krtaciti. Samo enkrat sem ga peljala v Trst na strizenje.
Groooza! Postrigli so ga po pravilih pudla. Hci (pubertetnica) se je od obupa metala po tleh in izjavila, da tekega psa ze ne bo peljala na sprehod.Pa se
franze nad ocmi so mu prevec postrigli, da je potem mezikal v sonce.
Ne vem, kaj je pasji frizer mislil! Seveda nic!

Smo potem kar sami strigli in imeli dlake cele kupe. Na Tibetu so jo uporabljali za pletenje puloverjev in takanje preprog.Tam opravlja nalogo ovcarja.Tako pise v moji knjigi. V Evropi spada k druzabnim psom.Je imel pa mocno razvit gon.
Na pobocju Mangarta je preganjal dve ovci, ki sta se oddaljili od crede, dokler ju ni prikljucil. Sem se zelo bala, da ju ne bi v navdusenju pognal preko skal.
In nas je vedno skup tlacil; vedno je pocakal, da smo vsi sli pred njim skozi vrata.
Toliko lepih spominov imam nanj. Hcerka ima krasno veliko sivo snavcerko;
sivi so redki, vecina je crnih. So pa vsi psi krasni:)))

Ja, visavka,terier je res lovec; prav rada bi videla to situacijo, kuza na kuri.
Mislim, da na tacki ne bo pik cebele kaj hudega.Malo natri bolece mesto z rzmoceno soljo. Ce bi bila picena v blizino oci ali na gobcek, bi bilo malo huje v primeru otekline. Seveda je uzaljena, saj mora kdo biti kriv za bolecino, potem je lazje:)))

Joj sonce, tale klepet velja za kozarec vitaminov. Ne smeva vec o psih, ker ga zelo pogresam.
Lepo popoldne s tvojo kuzo Babi

Babi, meni je pa to tak fajn klepet. Vidve kar nadaljujta, mene to sploh ne moti. Celo všeč mi je :))).

lp, Majuška

Višavček je primeren tudi za blok. Naša je večino časa notri – oziroma je z nami tam kjer pač smo – ali notri, zdaj pa tudi zunaj veliko. Komaj čakam, da bo obnova okolice hiše končana, da bo spet ograja stala – takrat jo spustimo in potem – oj pasje radosti…
Tale psiček se čisto obrne (značaj pasme) po gospodarju – če je gospodar zelo aktiven bo tudi pes, če si pa bolj lene sorte, se pa tudi ne da motiti – je skupaj s tabo len še on (seveda so sprehodi nujni, ampak kakšnih pretiranih vzoponov pa naša ne pogreša)…
Jaz pravim tem psom “majhen pes z velikim karakterjem” ;-)).
Priporočam.

Babi, prej sem preverila, in videla da je tema, na katero sva se “obeseli” tvoja, mi je bilo kar lažje ;-)).

Verjamem da so spomini lepi, prav tako pa tudi boleči. V eni od Jan je Desa Muck tako lepo opisala slovo od svoje psičke (sem rekla, da bom spravila za takrat, ko bo pri nas prišel čas, ker enkrat pač bo…), človeku nehote pridejo solze na oči. Če živiš skupaj s psom, postane član družine v vseh pogledih.

Sem se pa nasmejala tvojemu zapisu – čredni nagon, ni kaj. Nekje v naši okolici živi en velik črni šnavcer – tako eleganten pes. Sivega pa v živo še nisem videla, verjetno je še lepši ;-)).

d.

Sonce, hej!

Da ne bi mislila, da je bil nas Kim kaksen salonski pes, ki je hodil na razstave. Na pasje potepe, psickam se kazat, ooo zelo rad:)))
Zivimo v blokuin ni bilo nikoli tezav.Bil je pa zunaj trikrat na dan.
Tisto Jano imam spravljeno. Hudo je, toda tudi to je del zivljenja.

Joj, ne delaj mi skomin s tem “priporocam”! Lp Babi

malo se “uigravam” in berem poste. ta vajin klepet je zelo prijetno branje!!
naj se sama dodam zrno:)
vceraj pozno zvecer sva prisla z mozem domov. hci je bila zunaj,psicka pa doma. ko sva odklenila vrata,je sedela sredi predsobe/z eno nogo malo postrani-moz pravi,da vcasih sedi kot pijancek / in naju gleeedala…ces ali sta prava !? glavo je nagnila malo postrani…bila je prav hecna. ko sem jo ogovorila,je bilo pa konec opazovanja…skakanje…bozanje…kar zvijala se je!!
zjutraj sem pila kavo na balkonu…privlekla je svoj “prostor” k mojim nogam,ga malo zgnetla na kup in se vlegla…in me gledala,ces:sedaj bova pa pili kavo in uzivali!!
toliko lepega clovek dozivi s psicki…oz. zivalmi !!
lp petra

Res je;zivali nam odprejo vrata v prav poseben svet in hvalezna sem zanj:)))

Drage – vse,

dovolite še meni eno pripombo, ko berem o toliko ljubezni do živali, mi je lepo pri srcu. Jaz žal ne smem imeti živalice, ker mi moj soprog ne dovoli.

Ha, ha, hodijo pa sosednji mački k meni na hrano, očitmo čutijo, kako jih imam rada. Tudi tuji kužeki so že prihajali k meni.

Še to, če ugotovite, kje je bila žival pičena od ose, je dobro to mesto namazati z obilo medu, ker bolečina takoj popusti.

Prav lep pozdrav vsem E.

Petra tole si pa v živo predstavljam ;-)). Naša bo šla jutri z mano za tri dni na morje – kako je hecna ko čuva svoj “teren” v kampu, za crknit. Najbolj pa leta okoli vogalov in “čuva hišo” kadar se spravimo k hrani – takrat niti pod razno ne bi nobenega psa spustila blizu (še človeka najraje ne), se menda boji da bi nam kdo vse pojedel ;-)).

Eliza, hvala za informacijo glede pika – naša ni pustila da bi sploh pogledala kje jih je “fasala”, predvidevam da v blazinico na zadnji tački. Saj je bilo popoldne že dobro. Je pa dobro vedeti za prvo pomoč, letos je zelo veliko vsesortnih žuželk v travi.

Pa še to – v ulici imamo eno gospo, ki hrani vse mačke iz ulice – so raje pri njej na vrtu kot doma na svojem ;-)). Res jih hodi kar kakšnih pet tja na hrano… Že vedo zakaj ;-)).

ja,na morju res uzivajo!! mi smo bili konec junija…reva se je kopala samo 2x….potem je pa prineslo “cvetje” in ni bilo za v vodo. na nekaterih koncih je bila vec kot 10 cm debela preproga !! ce bi sla tja ,bi jo verjetno morali kar do koze obriti..:)
na dopust je nisva vzela s seboj…predolga voznja. gledala sem kuzke,ki so jih pripeljali 500 km dalec v prtljazniku,potem pa na trajekt /en revez je bruhal/…potem so pa imeli privezane pred hiso…..ali pa jih sencili na kaki pregreti terasi…!!
lp petra

Ne, to pa ni humano, res ne. Mi imamo dve uri vožnje, pa še to gremo ob petih zjutraj, da ja ne bo trpela. Za dlje časa sem jo pa ponavadi tudi jaz oddala v varstvo.