Organizacija po porodu- kuhanje kosila,trgovina…
Ne morem verjet. Iz skrajnosti v skrajnost gredo ti vaši komentarji. Najprej se napada mamo, ki želi naročati kosila in špežo na dom, potem pa še mamo, ki pove, da se da normalno poskrbeti za gospodinjstvo in otroke tudi brez zunanje pomoči in brez jamranja. In kako ste se spravile nanjo!
Povedala je pa podobno, kot bi sama. Tudi jaz sem sama poskrbela za dva otroka v starostni razliki malo več kot eno leto, z mano sta šla v trgovino, kar seveda ne pomeni, da sem “ju vlačila po trgovinah”. Pomeni, da smo šli lepo peš z vozičkom, kamor sem oba nabasala, tako da sta bila na svežem zraku vsaj do trgovine. In kaj je narobe s tem, da otrok vidi, kako se nakupuje?
Predvsem pa se mi zdi pomembno, da sama kuham kosilo iz svežih in nepredelanih sestavin, z zelenjavo z domačega vrta. Če že gremo enkrat ali dvakrat letno mimogrede na kosilo npr. v Mercator, je pač to nujno zlo, da bi se pa tako prehranjevali cel mesec in to še po porodu, ko mama res rabi kvalitetno hrano in verjetno tudi doji, pa se mi nekako ne zdi …
In otroci ter čas, ki ga preživimo z njimi. Kaj je narobe, če vidijo mamo pri opravljanju gospodinjskih del? In se mogoče tudi vključijo in naučijo? Nekdo je napisal, da je včasih cela vas pomagala pri skrbi za otroke … ja, ampak so bili otroci zraven pri kmečkih opravilih, niso odrasli gledali v zrak in cingali vozičke z dojenčki …
Seveda se marsikaj da, a hvaliti se s tem in imeti za manjvredno osebo nekoga, ki si življenje organizira drugače, je pa precej trapasto, da ne rečem še kaj drugega. Saj se da prati tudi na roke, a ne vem, zakaj bi, če lahko uporabiš pralni stroj? Je tisti, ki uporablja pralni stroj razvajen in len?
Kuhanje kosila za družino je čisto ok, dokler je tako tistemu, ki kuha, kot družini to ok. Ko pa temu ni tako, pa ni nič narobe, če se poslužimo drugih možnosti. Kot tudi ni nič narobe, če si kdaj priznamo, da česa ne zmoremo, da se nam kdaj kaj ne ljubi, da kdaj raje izberemo bližnjico. Je pa narobe, če nas zato okolica obtožuje, da smo lene in razvajene in nesposobne. V resnici gre pa za to, koliko oseba ceni sebe in koliko se zaveda, da ji ni treba delati vsega, kar bi po mnenju okolice morala.
Seveda se marsikaj da, a hvaliti se s tem in imeti za manjvredno osebo nekoga, ki si življenje organizira drugače, je pa precej trapasto, da ne rečem še kaj drugega. Saj se da prati tudi na roke, a ne vem, zakaj bi, če lahko uporabiš pralni stroj? Je tisti, ki uporablja pralni stroj razvajen in len?
Kuhanje kosila za družino je čisto ok, dokler je tako tistemu, ki kuha, kot družini to ok. Ko pa temu ni tako, pa ni nič narobe, če se poslužimo drugih možnosti. Kot tudi ni nič narobe, če si kdaj priznamo, da česa ne zmoremo, da se nam kdaj kaj ne ljubi, da kdaj raje izberemo bližnjico. Je pa narobe, če nas zato okolica obtožuje, da smo lene in razvajene in nesposobne. V resnici gre pa za to, koliko oseba ceni sebe in koliko se zaveda, da ji ni treba delati vsega, kar bi po mnenju okolice morala.
[/quote]
Se strinjam, lepo napisano. Saj pravim, da se s komentarji spravljajo na obe skrajnosti. Ni treba imeti za manjvredne tiste, ki ne zmorejo, in ni treba obtoževati tistih, ki zmorejo, da se hvalijo.
Mislim da se tu predvsem pozablja da smo si ljudje različni. Avtorica očitno potrebuje da ima vse vnaprej splanirano eni pač o tem v nosečnosti nismo razmišljali. Edino kar smo organizirali je bilo varstvo za starejše ko me ne mož peljal v porodnišnico. Potem so pari ki niti tega ne načrtujejo, pač ko bo prišlo do tega bomo pa že nekako. Sama mislim da je tem najlažje v življenju najmanj živčnosti in pač nekako pridejo skoz.
Tudi glede pomoči v Slo imam občutek kot de je to nekaj najslebšega če ima človek pomoč, ali je to plačana ali pa v obliki starih staršev. Kdaj smo prišli do tega? Če gledam kolegico na Hrvaškem ima 2 otroka ona dela skrajšan delavnik mož je ok veliko na službeni poti, pa ji na kraj pameti ne pride da bi sama pospravljalo hišo. Za to plača eno gospo da 1x ne mesec počisti. Pa ta kolegica ni neka ne vem kako situirana gospa ampak imajo v mentaliteti, da zakaj se pretegniti če se da dobit pomoč.
Tu pa ena sprašuje če vozi če kera druga trgovina na dom ali samo Merkator pa se jo napada k da sta oba z možem nesposobna. No ko je imel Leclerc drive in sem ga jaz tudi stalno koristila pa ne zaradi poroda pač pa ker mi je bilo komot. Zvečer sem iz kavča naročila popoldan ko sem šla iz službe pa sem pobrala. Z dojenčkom jaz nikoli nisem hodila po trgovinah, pa ne ker bi bila toliko nesposobna, pač pa ker sem se raje drugače organizirala kot pa da bi otroka izpostavljala virusom. In ja RSV za 1 mesečnika je dosti huje kot pa če mama 5x na teden je burek.
Se ena tik pred drugim porodom. Sem baje kontrol freak 🙂 Caka me carski rez, vem da bom vsaj kak teden lezala, tako kot prejsnjic, ni sans da stojim dlje casa za stedilnikom. Sproti kuham razne omakice za testenine in jih zamrzujem, cmoke, njoke, pite, ipd. V te rovte dostavljajo samo 3 restavracije, nobena nima nic zdravega na meniju, tako da bo enkrat na teden recimo pica ali kalamari. Dostava hrane bo Spar in Merkator, dokler bo moz doma bosta skocila s starejsim bratcem sproti (manj kot 2 leti) po svez kruh, mleko, sladkarije za njiju. Zelenjava, sadje je na vrtu in dodatna dostava tasca. 🙂 Po ocetovskem dopustu bom ze dovolj OK, upam, za sprehode do najblizje trgovine. Imamo domace zivali in ogromno hiso, tako da bomo vsaj prvi teden verjetno placali enkrat cistilko.
Nesramen odgovor.
Vsi radi dobro jemo , pa da nam kdo skuha in prinese, sploh po rojstvu otroka, ko imaš delo sam s seboj, z novorojenčkom in starejšima otrokoma.Bom kar povedala: ženska ženski je velikokrat največja packa, privoščljivka in nesramnica!
Kako ste foušljive, kako ste ene privoščljive.
Največkrat tiste, ki ste imele že od doma polno rit, od mame in očeta!
Take raje zaprite usta. Žleht ste ene in to zelo!
Marš, ženske trapaste.
Takim bi najraje dala kar eno okrog kepe!
Že starši bi vam jo morali dati v vrtcu, pa bi bile zdaj malce bolj vzgojene in empatične!
[/quote]
Jaz sem se od nekdaj zanašala nase, ker res nočem biti odvisna od drugih.
Potem sem se poročila in se naučila, da sva v zvezi dva, ki si pomagava in se podpirava, predvsem pa sva odrasla in morava sama poskrbeti zase, za svoj zarod ter za svoj dom.
Nekateri delajo znanost iz najbolj osnovnih stvari in razširjajo idejo o tem, kako zelo so obremenjeni in kako je vse težko itd.
Jasno, ko je res treba, je zares vse težko.
Svakinja ima dva otroka, stara sta 3 in 1 leto.
Fizično je to obdobje jasno naporno (to menda ve vsak), ampak ženska je jamrala že ko se je poročila (koliko je potrebno delati v normalnem gospodinjstvu dveh oseb v blokovskem stanovanju?), pa celo prvo nosečnost pa celo drugo nosečnost in jamra zdaj non-stop. Četudi njen mož dela vsa gospodinjska dela, njena mama hodi k njej pospravljat in kuhat :). Meni se ženske res ne ljubi poslušati in jo zmeraj stisnem stran takoj, ko je možnost.
Določeni ljudje so nepripravljeni na življenje oz. radi vzbujajo pozornost ali pa pričakujejo redne hvalnice svojemu vsemogočnemu obstoju. Svakinja denimo je bila užaljena, ko je njena mama (tista trapasta ženska, ki ji hodi pospravljat in kuhat) izjavila, da hoče imeti za vikend mir in da niso vabljeni na kosilo. Cel problem je nastal, ko je ugotovila, da bo morala ob sobotah in nedeljah sama poskrbeti za polne želodce svoje družine. 🙂
Težka je, odrasla – če si nedorasel v glavi.
Avtorica – če meniš, da ne boš zmogla, si organiziraj pomoč. Za začetek pa spremeni mnenje in glej na vse s pozitivne strani. Precej lažje bo.
Včasih so rekli, da ima porodnica 6 tednov trugo pod posteljo. To pomeni, da se mora ženska prve tedne po porodu malo popaziti, dovolj počivati dobro jesti in piti, ne pa se naprezati, kuhati, čistiti, pospravljati…Lahko pride do marsičesa npr. vnetja prsi, ali rodil, ženska je v poporodnem obdobju bolj dovzetna za vse. Pazite si tudi oči, ne čitajte, ne glejte TV in ne brskajte po računalniku. Poskrbite zase.
Zato ženske, popazite se po porodu in ne igrajte herojke in ne kažite svoje pridnosti. Boste imele še celo življenje čas pokazati in dokazati, kako ste pridne.
Poznam, kar nekaj takih, ki so se po porodu dokazovale, kakor da ni nič, pri 50. so pa bolne in popolnoma iztrošene! Srečno vsem nosečnicam.
Jaz sem se od nekdaj zanašala nase, ker res nočem biti odvisna od drugih.
Potem sem se poročila in se naučila, da sva v zvezi dva, ki si pomagava in se podpirava, predvsem pa sva odrasla in morava sama poskrbeti zase, za svoj zarod ter za svoj dom.
Nekateri delajo znanost iz najbolj osnovnih stvari in razširjajo idejo o tem, kako zelo so obremenjeni in kako je vse težko itd.
Jasno, ko je res treba, je zares vse težko.
Svakinja ima dva otroka, stara sta 3 in 1 leto.
Fizično je to obdobje jasno naporno (to menda ve vsak), ampak ženska je jamrala že ko se je poročila (koliko je potrebno delati v normalnem gospodinjstvu dveh oseb v blokovskem stanovanju?), pa celo prvo nosečnost pa celo drugo nosečnost in jamra zdaj non-stop. Četudi njen mož dela vsa gospodinjska dela, njena mama hodi k njej pospravljat in kuhat :). Meni se ženske res ne ljubi poslušati in jo zmeraj stisnem stran takoj, ko je možnost.
Določeni ljudje so nepripravljeni na življenje oz. radi vzbujajo pozornost ali pa pričakujejo redne hvalnice svojemu vsemogočnemu obstoju. Svakinja denimo je bila užaljena, ko je njena mama (tista trapasta ženska, ki ji hodi pospravljat in kuhat) izjavila, da hoče imeti za vikend mir in da niso vabljeni na kosilo. Cel problem je nastal, ko je ugotovila, da bo morala ob sobotah in nedeljah sama poskrbeti za polne želodce svoje družine. 🙂
Težka je, odrasla – če si nedorasel v glavi.
Avtorica – če meniš, da ne boš zmogla, si organiziraj pomoč. Za začetek pa spremeni mnenje in glej na vse s pozitivne strani. Precej lažje bo.
[/quote]
Takole govoriti o svakinji ni niti najmanj odraslo. Pa kaj, če jamra – mar ne sme? Je pač človek, ki ne zadržuje svojih negativnih občutkov v sebi, ampak jih pač pove. Zaradi tega verjetno dobi tudi več pomoči bližnjih, četudi ne prosi nujno zanjo. Ne vem pa, zakaj se moraš ti ukvarjati s tem. Ti paše, da se primerjaš z njo in da se imaš za boljšo?
Me daj, nehaj. imam 50 let, par porodov za sabo. Vedno sem počivala, ampak invalid po porodu pa tudi nisi. Oken ne boš pomival, kopalnica in WC sta lahko čista, če vsak za sabo počedi, briše in sesa po tleh lahko občasno ata. Trgovine – za en mesec se da vnaprej nakupit, pol si pa že davno dober. Vmes skoči oče, ali kak obisk poprosiš, če ti kaj prinese. Okopavat pa resni nujno. kuhanje je pa na nivoju nežne telovadbe, ki jo itak priporočajo vsaj od 10. dne dalje, če ne že od prej.
Nosečnost ni bolezen in porodnica ni invalid.
Me daj, nehaj. imam 50 let, par porodov za sabo. Vedno sem počivala, ampak invalid po porodu pa tudi nisi. Oken ne boš pomival, kopalnica in WC sta lahko čista, če vsak za sabo počedi, briše in sesa po tleh lahko občasno ata. Trgovine – za en mesec se da vnaprej nakupit, pol si pa že davno dober. Vmes skoči oče, ali kak obisk poprosiš, če ti kaj prinese. Okopavat pa resni nujno. kuhanje je pa na nivoju nežne telovadbe, ki jo itak priporočajo vsaj od 10. dne dalje, če ne že od prej.
Nosečnost ni bolezen in porodnica ni invalid.
[/quote]
no saj to meni ni jasno, vse te babe imajo opravilno sposobne možakarje doma, s tremi tedni dopusta, pa so čisto zdravi, nič šivani, niso izgubili krvi, pa ne zmorejo osnovnega pospravljanja, kaj šele, da bi kaj skuhali. Če bi jih pa babe poslale v trgovino, bi pa tavali 40 let kot Izraelci v puščavi. Pa tudi če morajo iti delat, bodo pa po službi malo rit dvignili in se bolj obremenili. Le kako so vašo luknjo uspešno našli.
no saj to meni ni jasno, vse te babe imajo opravilno sposobne možakarje doma, s tremi tedni dopusta, pa so čisto zdravi, nič šivani, niso izgubili krvi, pa ne zmorejo osnovnega pospravljanja, kaj šele, da bi kaj skuhali. Če bi jih pa babe poslale v trgovino, bi pa tavali 40 let kot Izraelci v puščavi. Pa tudi če morajo iti delat, bodo pa po službi malo rit dvignili in se bolj obremenili. Le kako so vašo luknjo uspešno našli.
[/quote]
Ja, z GPS. No, eni pa tudi na slepo – saj veš, tudi slepa kura zrno najde… :-)))))
Odgovori na eno zelo preprosto vprašanje: Ali je to, da ženski iz nekega določenega razloga (položaj v družbi, dovolj denarja, da nekomu drugemu plača,…) ni potrebno sami kuhat in pucat, odraz njene sposobnosti ali nesposobnosti?
Ker samo to je tu dilema. Avtorica teme sprašuje, kje lahko kupi kosilo in katera trgovina ji bo (proti plačilu) dostavila hrano na dom. Očitno je dovolj sposobna, da ima sredstva, s katerimi si to lahko privošči.
Ampak za preproste in ozkogledne mone, ki jim je itak največji dosežek v življenju to, da v nedeljo (v pol ure!!) skuhajo kosilo s tremi hodi in štrudl za posladek, je to nesposobnost, ker je edina veščina, ki v življenju kaj šteje, lupljenje krompirja. Če sam lupiš krompir, si sposoben. Če z drugačnim delom zaslužiš dovolj (in še več), da nekomu plačaš za lupljenje krompirja, se to ne ceni.
[/quote]
Ali bi bila Kate sposobna sama skrbeti za otroke kot navadna smrtnica, ne vemo in nikoli ne bomo izvedeli. To, ali je pomoč neštetih varušk in pomočnic sposobnost, je pa zelo odvisno. Za moje pojme je tudi skrb za otroka en faktor, ki oblikuje odnos z otrokom in če nabaviš nekoga, da otroka okopa, drugega, da ga nahrani, tretjega, da ga pelje na sprehod, četrtega, da z njim dela šolsko nalogo, petega da ponoči vstane, če se otrok zbudi……..zame je taka ženska sposobna služiti denar, ni pa nujno sposobna mama. Ker veliko takih otrok stke lepše in trdnejše odnose z varuško kot s starši. Pristen odnos otrok – starš. Kdor to ustvari, je sposoben starš, pa ali kuha sam ali mu kuha kdo drug.
In če že primerjamo Kate in avtorico, Kate ni spraševala na monu, kako naj nafutra družino prvi mesec po porodu. Moram še kaj komentirat ali je jasno koliko je ura?
Da so bili otroci z mano v trgovini, jim sigurno ni tako skodilo kot mastni bureki za kosilo. Ti, ko gres v trgovino, si tam vec ur? Sklepam, da ja. No, naj te potolazim, da nakup v trgovini opravim v pol ure. Pa, ce so zraven otroci ali pa ne.
[/quote]
Da bi v trgovino sel eden od starsev, drugi pa bi raje ta cas bil z obema kje zunaj ali tudi doma, pa ni opcija? Je res treba otroke vlacit s sabo, da bo gospod imel poln hladilnik ko pride domov? Moj prvi ni videl trgovine od znotraj do skoraj 1 leta, mlajsa malo prej, a nikoli pozimi. To se mi zdi res najslabse prezivet cas z otrokom, kaj sele za dojencke, sploh pozimi, ko razsaja vse mogoce. Naleze lahko v 5min, nima veze koliko casa si notri.