orto zdrava prehrana
No, tvoja pa res resno misli. Ma, pusti ji veselje, če boste bolj ustrežljivi, jo boste morda tud za kak šnicelček prepričali. Naj vidi, da vam je fajn. Potem bo se tudi ona mal zreraksirala. Če ne, pa še vedno opcija, šnicl na skrivaj.
Ampak gibanje, to je tisto najvažnejše. Bez gibanja ni zdravja, pa lahko še takoooo zdravo ješ. To je dokazano.
Je pa res, da se lažje gibaš, če lažje ješ. Eni se grejo namreč napačne zdrave prehrane, preveč osiromašeno, premalo hranil, to je pa tudi narobe.
Gibaj se veliko, jej zmerno, ter se smej: to je recept za zdravje.
Ubogi Cot. Meni je moja včeraj skuhala vse neki v zvezi s kolerabo. Kao kolerabji dan. Za popizdit. Najprej župa iz kolerabe, potem koleraba s krompirjem in koleraba v solati. Al molerabica, mlada. Kaj pa vem, se ne spoznam. Potem sem jo vprašal če bo za sladico morda kolerabja pita? No, k sreči je bil puding. Olajšanje, vsaj to.
Ženščine so včasih res hecne s tem futrom.
Hvala bogu jo tu in tam prepričamo, da gremo ven jest.:)
Drugače pa ima taka prehrana tudi pozitivne strani. Dveletnika v vrtcu na vse pretege hvalijo, kako čisto vse je in ni niti malo zbirčen, in to poje tudi dvojno porcijo za razliko od nekaterih, ki nič ne jejo. Da ga je veselje gledat. Seveda vse poje, revež, če doma natepava sojine kalčke v omaki iz pire s kuskusom.:(
No v tako hudo eksotiko se pa jaz ne spuščam :)) Nekako mi je Kitajska malo daleč, pa nekega hudega zaupanja do alg ne gojim ravno. Jih prepuščam polžem ;)Eksotika mi seže do kuskusa in basmati riža, sicer pa prisegam bolj na naše stare jedi, ki že tonejo v pozabo, pa so tudi zelo zdrave, recimo krompirjevi žganci, ajmoht, ajdovi krapi, pinjena juha, beraška kaša, vodni žličniki, močnik s suhimi tepkami ipd Pa logično štruklji, štrudlji, knedlni, žganci iz vseh vrst moke, jote, skuhe, enolončnice, matevž z zeljem, govnač (ali smukavc), kisla repa, kislo zelje, fižol na 100 načinov – itd Moj mož, ki je (bil!) strahovito izbirčen, je prve mesece umiral od hudega – moja tašča kuha bolj eno in isto, z redkimi izjemami (rižota, pašta, juha, mineštra, žlikrofi, golaž ali goveji zrezki – pol smo pa že podelal). SIn je sprva kazal očetova nagnenja, ampak ker mama ni odnehala, je danes vsejed. Edino koruze iz piksne ne mara – je za “kule”. Naj mu bo 🙂
No ja, ampak dunajc s pomfrijem tud zapaše, če ni prevečkrat, pa krača tud, morm priznat 🙂
No, saj se tolažim, da gre samo za vikende, ker če bi tole trajalo vse dneve v tednu, bi dušo spustil. Hkrati pa je res tudi to, kar praviš. Otroci niso niti približno zbirčni. Jedo vse živo, začeli so jesti celo pri tašči, ki je obupna kuharica… In ko gledam naše v kakšni gostilni, kako mlatijo vse, kar naročijo in kako se ostali otroci zvirajo in zmrdujejo in jih morajo prosit za vsak grižljaj, se mi zdi, da je navajenost na vsemogočo hrano kar dobra opcija.:)
Hm… beraška kaša pa vodni žličniki…. me nekako ne prepriča….
Pa ja cot, zelo si zabaven. Ko doma natepava sojine kalčke, res za crknit smešno. Tole je zame izjava tedna.
Pri nas imamo zdaj tko narjeno, da štiri dni kuhamo zdravo (sam ne take eksotike kot vaša), ajdova kaša pa proso pa pira, ješprenj, kislo zelje, repa, ribe, vse vrste zelenjave ter veliko sadja ter vode, druge tri pa kar se nam zalušta, pa če kar cele dneve za šporhetom poham.
Najlepše pa je pol videt kako naši otroci vse jejo, od sadja, zelenjave pa vse do žgancov, sladkarije jim pa ne dišijo preveč. Prej zgrabi za hruško. Men se kar smeje. Verjemi, mulčku dela mami veliko uslugo, ker bo že v mladosti odkril več od šniclov.
Hja, se smiliš, moram priznati.
Pri nas kuhamo vse sorte hrano, kar nam trenutno zapaše. Ga nič ne lomimo z zdavo prehrano, pa mesa se tudi ne branimo. Pazim le na to, da so vse kategorije hranilnih snovi ustrezno zastopane. Mož pa vsake toliko dobi napad potrebe po lahki hrani in si v kakšni gostilni naroči kaj ala “menihova pojedina”. To potem poje in na vse pretege hvali, takoj ko pridemo domov pa že vleče na plano pršut in sir, da si opomore.
Zdravi smo vsi kot dren, še prehlad nas ne zadane več kot enkrat na par let. Tudi debeli niso. Imamo pa tudi mi veliko znancev med zdravojedci, pa so vsi skoz bolani.
Mislim, da je obsedenost z zdravo prehrano in telesno težo ena taka modna muha, da pokažeš, da si “in”, bo že minilo.
Kar kuhalnico v roke, pa si pripravi kar ti paše. Ženska pa naj kuha sama zase.
Aha, aha…. moja tudi nekako takole utemeljuje svoje umetnije.
Dušena polnjena koleraba v paradižnikovi omaki z ribano kašo in sirom = jah, saj to je tako kot čufte v omaki, ki jih pa zelo rad ješ, samo veliko bolj zdravo. In potem cot poskusi in podobnosti med sočnimi čufti in pire krompirjem ter tisto kolerabo polnjeno z bogsivedi čem in ribano kašo nekako ne vidim. Pa sem raje tiho…
Ma tista koleraba je z enim hudičem polnjena, ki naj bi bil podoben po okusu govedini iz čuft. Se nisem podrobneje pozanimal po poreklu te zadeve. samo meni je milje daleč.
Povabi pa me raje na kakšen segedin ali kračo. Buč imam že poln kufer. Sploh zdaj bodo na jedilniku kar naprej, ko me je ženička prepričala, da obdelam nekaj vrta okrog bajte, da bomo gojili lastno zelenjavo. Se že bojim, kaj bo….
