Določenim se jasno vidi da ne razumete.
Kdo govori o porodniski??

Sploh, ko sem imela 4 otroke 😉 Ah, siromaki, se opravičujem. Ne bom več tolkla po vas…
To, da ti ni fajn, da imaš otroka in da si ga imela neodrasla in si mislila, da so to samo cortkani trenutki, ko ti dojenček spi, ti pa našminkana in zmanikirana piješ kavico, ti pa res ni nihče kriv.
Imet otroka ne pomeni imet noro lep porod, dulo, fensi voziček. (mimogrede, napisala sem sicer vozičkanje, otroke sem imela pa v nosilki.) Imeti otroka je tisto, po. In o tem času vam ni potegnilo razmišljat med nepozabnim sexom.
Aja, zivim pa v kraju z 1500 prebivalci.
[/quote]

Upam, da imaš do svojih štirih otrok več empatije, kot jo tu kažeš. Kaj kompenziras s to samohvalo in nekimi izmisljenimi kritikami o doulah in šminki, pa sama veš.

Ti misliš, da si super, ampak v resnici človek, ki se na izpoved neznanca, ki potoži, da mu je težko in da potrebuje pomoč, odzove s slavospevom samemu sebi in streljanjem očitkov v vse smeri, ni ravno super.

Sama nimam ne fanta, ne otrok in trenutno niti službe ne. Torej več ali manj sem doma in kolikor grem v trgovino ali na kakšen razgovor. S prijatelji se vidimo cca 1x na 2 meseca in mi sploh na kraj pameti ne pride, da sem osamljena, tega občutka nimam, ga še nikoli nisem imela. Še vedno imam sebe in tisti, ki imamo sebe, nismo osamljeni ter obratno, osamljeni ste sami sebe nekje izgubili, pa vam lahko postaviš 50 ljudi naokoli, boste še vedno osamljeni.

Zdrav pogled na starševstvo in hkrati sreča, ker vse mame očitno tega ne doživljajo tako.

To je tako ko folk brez lifa dobi otroke in potem misli, da je vso pamet tega sveta požrl in da jih itak nihče ne razume. To ni problem otrok, ampak problem tega, da nimaš nobenega pravega življenja, ga nisi imela že prej. Imela si plehko družbo, ker si bila sama plehka. Zato zdaj zate obstajata samo dve plati: kao ‘puhli’ pogovori o čevljih in ‘življenjski’ pogovori o otrocih, kjer si ti seveda bolj svetniška in vzvišena, ker imaš zdaj ‘resne’ teme za obdelat, medtem ko ostale afne guncajo. Problem je v tem, da si ti ista afna, samo da si zdaj dobila otroke in misliš, da veš, kaj je life.

Jaz imam kar nekaj prijateljic, ene z majhnimi otroki, ene z večjimi – nikoli pa se nismo pogovarjale o ‘čevljih in torbicah’, ampak nas družijo veliko globlje stvari. Otroci niso bili nikoli poseben faktor naših druženj, so del življenja, kot je pri tistih, ki otrok nimajo, del življenja kaj drugega. In vse to lahko delimo med sabo kot prijateljice. Če se je pa tebi resen life šele zares začel, ko si dobila potomstvo, potem imaš pa problem – dokaj splošen in zelo razširjen sicer – da nikoli nisi prišla dlje od površine. Zato tudi imaš površne prijateljice – so odraz tebe. Zato boš morala kaj na sebi narediti, ne pa da ti edino resno temo v življenju predstavljajo otroci. Ni problem v tem, da si mama, problem je v tem, da nisi nikoli česa globljega razvila v življenju – in temu primerne imaš tudi odnose. Otroci nimajo zveze s tem.

Upam, da imaš do svojih štirih otrok več empatije, kot jo tu kažeš. Kaj kompenziras s to samohvalo in nekimi izmisljenimi kritikami o doulah in šminki, pa sama veš.

Ti misliš, da si super, ampak v resnici človek, ki se na izpoved neznanca, ki potoži, da mu je težko in da potrebuje pomoč, odzove s slavospevom samemu sebi in streljanjem očitkov v vse smeri, ni ravno super.
[/quote]

Pustimo samohvalo, ker se je nimam namena iti. Ampak neke hude empatije z žensko, ki ji stare “prijateljice” niso več fajn, vrtčevske mamice niso OK, stranke pa tudi ne. Skratka išče nekoga, ki bo zapolnil njeno praznino. Kje pa misli, da si drugi iščemo družbo? Nekaj je starih prijateljic, nekaj jih pa spotoma pobereš, saj s podobno mislečimi se hitro “povohaš”. Potem pa vidiš kako naprej.
Imata “state of mind” in “afna z otroci” absolutno popolnoma prav. Enkrat je treba odrast.

Že od nosečnosti dalje smo imele tiste z istim mesecem roka, skupino. Kasneje smo skupaj hodile na dolge sprehode, seveda smo se malo razdelile glede na bližino bivanja. Kasneje so marsikatere postale dobre prijateljice.
Jaz pa priznam, da ne pogrešam nekaj veliko druženja. Služba mi vzame precejšen kos energije, popoldan še šola in naloge, zvečer komaj čakam, da sva malo sama in da je končno TIŠINA.
Odrasle debate imamo kar nekaj med sodelavkami in v družini. Opažam, da se mi zadnje čase niti med vikendom ne da hodit na obisk k domačimi. Enostavno komaj čakam prosti dan.

Obdobje porodniške je podobno temu, ko greš v penzijo in paziš na vnuke. Jaz sem si za pomanjkanje družbe pomagala s telefonom. Itak, ko si doma, imaš stalno polno dela, ko se usedeš pet minut in se odpočiješ, ker imaš mir, koga pokličeš po telefonu, malo poklepetaš in že je boljše. Povrh vsega imamo tudi radio, TV, če imaš več otrok kot samo enega, ti sploh ni dolgčas. Imamo tudi internet, forume, dan mine, kot bi mignil.
Tudi porodniški dopust mine kot bi mignil in že je treba iti v službo. Potem pa se problemi šele začnejo: kako si urediti varstvo, problemi, ko otročiček zboli, če koristiš bolniško, te v službi grdo gledajo.
Jaz sem bila pri prvem otroku samo 7 mesecev na porodniški, pri zadnjih dveh pa celo leto in se mi je zdelo super. Cenite in bodite srečne, da traja porodniški dopust eno leto.

Bravo! Zanima me, ali moraš deljenje porodniške napovedati že vnaprej, torej pred rojstvom otroka ali se lahko za to odločiš tudi naknadno? Moraš že vnaprej povedati od tega do tega datuma si deliva vsak 4 ure, on 6, jaz dve – kako je s tem?
[/quote]
Načeloma se je treba za to odločiti že na začetku. Kasneje se sicer tudi da spremeniti, ampak moraš za to imeti razlog. Tudi to, da te poterbujejo v službi, je. V glavnem na CSD vedo kaj in kako.

Ma jaz pa razumem mamico. Sploh če imaš otroke v 20-ih…zdaj jih imajo pač večinoma v 30-ih in me ki smo imele otroke prej smo odrinjene iz družbe ker pač so njihovi interesi in moji drugačni. Družbo najti med mamicami je pa tudi malo težje…vsaj jaz velikokrat doživim vihanje nosu ker sem v 20-ih one pa pač ne…še huje z vidika osamljenosti je pa to da sva se odločila da zaenkrat ostanem doma, kljub temu da sta otroka v vrtcu, a ima hči avtoimuno bolezen, mali pa je začel letos z vrtcem in je max 1 teden v vrtcu potem pa vsaj 2 doma 🤦 celo zimo smo praktično v karanteni in komaj čakam pomlad in igrišča da rečem kakšno z kako mamico 🤷 imam pa nekaj prijateljic med vrtčevskimi mamicami, a so zaposlene in pač nimajo ravno časa se veliko družit in usklajevat za druženja 🤷 osamljenost mi je zelooooo poznana in nimam neke rešitve zanjo…😔

Bravo! Zanima me, ali moraš deljenje porodniške napovedati že vnaprej, torej pred rojstvom otroka ali se lahko za to odločiš tudi naknadno? Moraš že vnaprej povedati od tega do tega datuma si deliva vsak 4 ure, on 6, jaz dve – kako je s tem?
[/quote]

Pred nastopom materinskega dopusta, ki se začne 28 dni pred predvidenim datumom poroda, moraš CSD-u posredovati obrazec S1-1 (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/druzina/Obrazci/S-1-1.pdf).
Če veš, da boš samo ti pokoristila celoten starševski dopust, oddaš v celoti izpolnjen obrazec.
Če še nisi/nista prepričana oz. ne veš, kako se odločiti, pustiš pred porodom na drugi strani poglavje NAČIN IZRABE STARŠEVSKEGA DOPUSTA neizpolnjeno. CSD te bo pozval, da mesec dni pred koncem materinskega dopusta (pribl. 2 meseca po porodu) posreduješ način koriščenja starševskega dopusta (ti v celoti, partner (skoraj) v celoti, deljeno, malo mešano …).

Meni je bila porodniška eno najlepših obdobij v življenju. Spanec sem močno pogrešala, družbe pa prav nič. Vse je potekalo mirno, počasi, z malim sva se dopoldne veliko sprehajala, popoldne smo bili skupaj. Včasih smo šli na obisk k moji mami, kakšnim prijateljem, včasih pa sem malo poklepetala s kakšno sosedo, drugo mamo, ki sem jo srečala, a čisto neobvezujoče. Več kot dovolj za moje družabno življenje. Ko je mali spal, sem kaj pospravila, skuhala, brala, se začela učiti španščino, a ni bilo prave volje in energije. TV sem gledala bolj malo, interneta pa takrat še ni bilo.

Kako tezko je enostavno povedati eno prijazno besedo za v tolazbo? mislim da imate vi komplekse ko taksne stvari pisete. Ce imas toliko pametnih prijateljic cudno da imas cas viseti na teh forumih a? Veliko zensk obcuti taksno stisko med porodnisko in zato se niso nedorasle.
Drugace pa veliko nas je takih mam, ki smo osamljene kljub ljubecemu partnerju in to, da mas svojega otrocka najraje na svetu. vcasih pac pride kaksen dan ko bi rad enostavno nasel nekoga, ki bi te razumel in bi z njim poklepetal sel na kavico. Kolegice od prej pac niso se na isto frekvenci in mogoce nerazumejo. Ali pa tezko navezes stike z kom novim. Ali pa zivis v kraju kjer je oddaljen od aktivnosti kjer bi lahko spoznal nove ljudi (telovadba za dojencke, banjanje,igralnice itd.) Veliko nas je takih 🙂