Mislim, da postajam depresivna. V petek sem bila v službi skoraj sama, tisti, ki so bili prisotni, so bili radostni, polni nekih hecnih zgodb in dogodivščin, ostali so nekje na dopustih. Vsem privoščim vse dobro, jim pa tudi zavidam. Sama nisem po lastni izbiri, pač pa po spletu okoliščin. Pred leti sem mislila, da mi ne bo hudega, zdaj pa se vedno bolj počutim osamljeno. Ne samo, da nimam nikogar s komer bi šla na dopust, kavo, na izlet, sama sem tudi za vse praznike. Takrat je še posebej hudo. Te dni sem uničena. Za silvestrovo me je znanka povabila na zabavo. To bi bila prva zabava po parih letih, od kar sem samska. Imela sem tremo, tako pozitivno, ukvarjala sem se s tem kaj obleči, kaj naj nesem gostiteljem v dar, na koncu pa me en dan pred zabavo obvestijo, da so spremenili plane in da pri njih zabava odpade. Ne znam opisati kaj sem doživljala in še eno leto čakala novo leto objokana, z opazovanjem drugih ljudi skozi okno, kako so radostni. Če bi se komu sanjalo kaj doživljamo osamljeni ljudje ob praznikih……. Je res tako težko videti samskega sodelavca, soseda, sorodnika,… in ga povabiti v družbo? Ni čudno, da je samomorilnost ob božiču in novem letu največja.

Kaj pa druzina, sorodniki?

Povsem vem, kako se počutiš. Natanko tako se počutim tudi jaz že veliko let.   Skušam biti močna, praznovanju dati čim manjši pomen. V službi je bilo enako, delala sem vse tiste dni pred in med prazniki, da so drugi lahko ostali več dni s svojo družino. Nisem imela kaj povedati, v resnici nisem želela govoriti o tem, kako sem preživela praznike.  Zdaj sem že v penziji, pa ni nič drugače, kar se družbe tiče. Moja družina je majhna, pa še večina skregana med sabo. Malo sem opazovala okolico med prazniki, živim v bloku. A veš, da je večina bila sama doma, nobenih velikih obiskov nisem opazila.

Zakaj pa si tako introventirana. Niso drugi krivi za TVOJO osamljenost. Potrudi se.

Nimam nikogar! Pokojna starša sta bila oba edinca, sama sem edinka.

Nisem introvertirana, samo nikomur se nočem siliti. Ko sem v službi, na telovadbi,…, dobro funkcioniram, ljudje me imajo radi, samo, ko pridejo razni prazniki, dopusti, ko ste drugi z družinami, takrat sem strašno osamljena. Ne morem se kar sama vabiti k ljudem na dopuste, druženja z družinami in prijatelji.

Zapolni si nekaj. Še zavedaš se ne kakšno srečo imaš. Jaz sem isti!!

Ne poizkušaj preveč. Ker se te bo nekdo lotil in namerno izkoristil. Imaš talente, ki so naravno igralci.

Mislim pa, da je v tebi nekaj več. Imaš neki skriti dar, ker je naravna sila takšna, da te privablja v tišino v razmislek.

Malo raziskuj izven okvirjev. Če potrebuješ namig, lahko namignem

Vpiši se v planinsko društvo, v tekaško skupino, na nordijsko hojo, kupi si psa in pojdi v pasjo šolo, pojdi na pilates, v bralni klub ali plesni tečaj solo swing .. saj ni treba, da preživljaš dneve med rojstvom in smrtjo med štirimi zidovi in v službi. Obišči ostarelo sorodnico ali sosedo ..

Za silvestra pa si privošči silvestrski program, dobr film ali pa pojdi na bližnji hrib.

Po celi Sloveniji hodijo ljudje z lučkami na sosedne gričke za Silvestrovo. Za novo leto gre veliko ljudi na Šmarno goro, tudi samih. Je lokal odprt za dve uri okrog polnoči, nazdravijo (lahko tudi s sokom) ,si vošcijo (tudi z neznanci) in gredo domov.

Ni treba delati take drame iz tega praznovanja, prazniki so itak prazni, v družinah je za praznike veliko alkohola, nasilja, čudnih in neprijetnih scen.

Januar je nov začetek, držim pesti, da ti uspe štartati na novo.

Srečno!!!

če so bili že starši edinci, potem si morala podedovati še pa še denarja in nepremičnin. revni moški bi se morali grebsti zate. zakaj me to spominja na ono čudakinjo, ki se potem krega po temah?

Ni nas tako malo, ki smo bili prisiljeni v osamo zaradi spleta okoliščin. Tudi jaz sem edinka. Eden od staršev je bil iz zelo številne popolnoma disfunkcionalne familije. Končal je še pred  puberteto v rejništvu. S tako žlahko kot jo je imel, trdil je, da se niti ne spomni koliko otrok  je bilo, ni želel imeti nobenega stika, torej kot bi bil edinec. Drugi je bil nezakonski otrok nekoliko v glavo bolj uboge ženske. Njeni so bili za popizdit cerkvenjaški in so jo fuknili na cesto, ko so ugotovili, da je noseča. Preživela je, ne sprašujte kako. Po teh dveh  ni bilo nobene žlahte.  Tudi dedovala nisem ničesar po dveh takih nesrečnih zgubah. Celo iz socialnega stanovanja sem letela, ko je umrl zadnji starš tam v 90. letih prejšnjega stoletja in v obdobju, ko so se ne veliko delale nove krivice ljudem, da bi se popravile stare nastale po drugi vojni. Kupila sem si garsonjero. Kredit sem odplačevala 20 let. Komaj nekaj let sem brez, pa sem že kar v letih. Kam in komu z njo, ko odidem za mavrico bom še razmislila. V mladih letih tja do srednjih sem bila zelo nesrečna zaradi samote. Veliko sem razmišljala o otroku, magari nezakonskem. Res je bilo neko obdobje, ko sem si ga želela do bolečine. Pa ni bilo nič iz tega, na srečo. S kamer koli  se nisem hotela zaplesti, sem imela doma več kot lep zgled kaj iz tega lahko nastane tak, ki bi mi ustrezal si je dobil premožnejšo iz odlično stoječe rodbine, no pa tudi bolje izgledajočo. Potem je usekalo še zdravje. Rak. Dokaj zgodnja faza, a histerektomija je sledila. Po tem, ko  otrok ne bi mogla več imeti sem se umirila. Dozorevala, spoznavala ljudi v samo bistvo in ugotovila, da mi gre kar dobro. Moji dopusti so enodnevni, po večkrat, ker  mi ni do tega, da me prilepijo h kakšnemu omizju samih poparčkanih. Za vse praznike, tako v petek kot svetek sem sama in ugotavljam, da sem res odlična družba sama sebi. Avtorica, tudi tvoja bolečina bo minila. Na koncu boš še vesela, da si sama. Vsekakor veliko boljše kot biti v paru z neustreznim. Mimogrede tudi to mi je uspelo za ene 5 let. O ne, hvala, nikoli več.

To ne gre skupaj, ni logično. Če dobro funkcioniraš bi te ljudje povabili in se ne bi rabila nikamor silit. Ali ne funkcioniraš dobro in so to samo tvoje utvare ali pa je kaj drugega, kar nisi napisala.

Nemogoče je, da imaš med letom družbo potem pa pridejo prazniki in kar naenkrat vsa družba izgine. Preptosto ne gre skupaj.

Joj avtorica, I feel you. A nismo ljudje bedni? Sama se potrudim, pošljem voščilo, od enih dobim nazaj kakšen SMS, od drugih nič. Sčasoma se ti več ne da truditi, ker si zmeraj ti tisti ki več da kot dobi.  Imam moža, on je moja najboljša družba. Pa ni to prav. Prav bi bilo da bi imela še kakšno zaupno osebo ob sebi, prijateljico, ki bi ji lahko povedala kar mi leži na duši. Ampak je danes toliko zlaganih površnih odnosov, res težko je najti osebo ki bi ti bila naklonjena. Pokličejo ko kaj rabijo, drugače te ne smirgljajo. V službi imam fajn sodelavce, ampak to so službeni odnosi. Škoda da se taki ljudje med seboj ne povežemo. Veliko ljudi zelo trpi med prazniki. In sploh ne vidimo drug drugega.

Praviš da se nočeš nekam riniti. Veš jaz ti garantiram da je v teh skupinah ljudi, s katerimi se srečuješ kar nekaj tebi podobnih. Osamljenih. Samo noben ne naredi korak naprej. Nihče te ne povabi, zato ker skrivaš dejstvo da iščeš svoje ljudi. Verjetno se sramuješ tega. Ni nič sramotnega to. Veliko je takšnih ljudi. Trpite sami. Se srečate, ampak ne pridete skupaj. Nekdo mora dati pobudo. Ni se ti treba na dopuste vabiti. Lahko pa koga povabiš na kavo. V kino. Na sprehod. Kosilo. Kakšno potopisno predavanje če veš da jih zanima. Lahko greš tudi sama na stvari ki te zanimajo in se tam s kom razgovoriš. Vedno je še kdo sam. Povabi koga kam. Kaj pa se lahko zgodi? Reče ne? Ok, bo pa kdo drug rekel ja 🙂

Prazniki so v smislu družabnosti precenjeni. Marsikdo si predstavlja, da vsi drugi uživajo v družinski ali partnerski idili. Še zdaleč ni tako; niti med prazniki, še manj čez leto. Marsikje se skregajo, posredovati mora tudi policija, drugod so vsega naveličani in bulijo v TV, da si imajo kaj povedati vsaj o programu, kdo je z mislijo pri ljubici, spet tretji načrtujejo razhod takoj po praznikih. Ni vse zlato, kar se sveti. Razumem pa, da je počutje kljub zavedanju tega lahko žalostno. Vam vsem želim, da bo drugo leto drugače. Morda kot ideja – kakšno potovanje s silvestrovanjem.

Če si osamljena piši na mail [email protected]

…Morda kot ideja – kakšno potovanje s silvestrovanjem. …

To je šele brc v temo. Silvestrskih ali božičnih potovanj za samske ni. Če pa greš z običajno agencijo so  vsi poparčkani. Na ples te povabi kakšen stari ali zelo mlad zajebant iz usmiljenja. Tako ji bo nerodno, da bo še pred polnočjo ušla v sobo. Potem pa še soba. Če si sam enoposteljna torej. Plačaš pa skoraj kot za dva. Ne, potovanja in silvestrovanja preko agencij, če si samski in osamljen so več kot napaka.

Če smo sami, so + in -, če smo v odnosu, ravno tako. Veš koliko ljudi je v odnosu, pa so nerazumljeni, prizadeti, nesrečni?! Problem je idealiziranje partnerstva. Treba je biti samo realen. Če si sama, si sama naredi lepo. Zase uredi stanovanje, zase skuhaj, ti povabi koga k sebi, pojdi sama kam … Pa z zavedanjem, da je veliko samskih, ki bi raje bilo v dvoje. Ampak ni vsem dano biti v odnosu.

Ni res. Šla pred leti. Oskar. Trije samski. Jaz v svoji sobi, doplačala cca 300e – potovanje je bilo 2800. Kakšna dvojna cena? Lahko bi delila sobo, pa nisem želela. Super je bilo.

Da ne po lastni izbiri? Daj nehaj.

Ustvari si družino, otroka, preko interneta dobiš darovalca, ali pa z afero. Ženska nima kaj jokat. Zadaj si cilj, in ga posvoji.

Ne ti meni. Imaš univerzalno CERKEV, lahko sodeluješ, ob polnoči je POLNOČNICA. Si šla? Ali jokala doma kot navadna luzerka ki se smili sama sebi.

Sploh veš da je obup GREH? Proti Bogu? Sploh veš da ker si samska IMAŠ več časa in resursov, ti bi lahko bila organizator, ne da čakaš druge kot da si majhen otrok.

Bomo videli kako močen je vaš SAMSKI ponos ko začne življenje pritegovat. 😊 padajo vaše stoične, emancipirane, liberalne in druge vrednote ko domine.

V resnici pa, če bi videli tvoje življenje bi videli, da si ti gnoj najbolj bedno in ubogo.

Sploh ne morem verjeti, kako je lahko nekdo osamljen?! Vaš največji zaveznik, zavetnik in prijatelj živi v vas! Vi sami si morate biti najboljša družba! Ni lepšega kot biti sam, biti zmožen in biti samozadosten! Kakšna depresija neki! Svet je v knjigarnah, knjižnicah, v gozdu, ob reki, v metulju, v besedi ali dveh s sosedom na stopnišču! Kar iščete, ne obstaja! Vi bi samo radi preložili breme notranje praznine na nekoga drugega. Ampak zato praznina ne bo nič manjša! Človek lahko beži po vsem svetu, pa sam pred seboj ne more ubežati! Zapolnite svojo dušo in bo praznina izginila!

Lepo napisano…. Tudi meni ni nikoli dolgčas in sem zelo rada sama, sama sebi sem najboljša družba, prijateljica, uteha, podpora…. Razumem pa, da smo ljudje različni in avtorici svetujem, da si v novem letu zada nalogo, da bo več naredila na tem področju…

Ja kura, takoj za tabo. Si mamo poklical za praznike? Ali si bil zaposlen z iskanjem zrna po Metelkovi? 😆😅 Bimbo en.

Organiziraj praznovanje in poišči družbo na Semaforumu.

Kao dobro funkcioniras med ljudmi cez leto, nihce te ne povabi, zakaj pa ti njih ne povabis?

In ce ti je znanka sporocila, da zabava pri njej odpade, zakaj nisi predlagala, da imate zabavo pri tebi?

Ce bos samo cakala na druge, ne bo nic. Se bos morala sama malo aktivirat!