Osamljenost stiska ali turobnost?
Ne vem zakaj, ampak zdi se mi, da vsi povprek nekaj nergate in “jambrate” ALi je res kaj na tem ali je to samo prednovoletno vzdušje, ker pride novo leto na soboto in nedeljo, kot, da bi bil navaden delavni teden?
Bodimo malo bolj pozitivni. :-))
primož
Mislim, da bo to krivo vreme:)))))))))))
A ni dobro, da ga imamo, da je lahko vedno krivo:))))
Enkrat je premraz, enkrat prevroče, enkrat ni dežja/snega, enkrat preveč … :)))
Ampak tole morbidno jesensko vreme, brez snega, pa še prazniki za konec tedna … Preprost vsakdanjk:))) Z malo preveč dobre hrane – pa rečte, da ni za jamrat:))))
Pa saj ne mislimo vsi negativno:) Potem je še slabše!
Lep večer!Če ste v dobri družbi tako tega ne boste brali:) Ups, saj ne, da tole ni dobra družba! :))) Odlična je, le ni otipljiva:)
Ja, Primož, veš to je tako – tisti, ki se nam dogajajo lepe stvari in se nam sploh v tem času veliko dogaja, smo te dni manj na forumu kot tisti, ki so osamljeni in žalostni in turobni :))) Hecam se. Je pa res, da je pri nas akcija in sem tako malo na forumu, da sploh ne vem, kaj se je pisalo od takrat, ko je sin spal popoldansko spanje do sedaj, ko je šel spat nočnega.
Vsem želim veliko dobre volje tako med prazničnimi, kot navadnimi dnevi.
No, pa da ne bomo vsi jamrali se bom pa jaz pohvalila, hi, hi, ker zame bodo pa letošnji prazniki nekaj posebnega;)) Dan pred Božičem sem diplomirala, ob sebi imam super 18 mesečno hčerko , mož pa je čez praznike sicer v službi, a bo zvečer doma, kar je najpomembnejše;)) Po dolgem času me v teh praznićnih dneh nič ne priganja, vse je ˝pod streho˝ bi lahko rekla in to je zares enkraten občutek;)) Tudi vam želim vse NAJ, NAJ v letu, ki prihaja in da tudi vi najdete svoj mir…
Maja
Govorimo o vzrokih za osamljenost. Moja teorija. Kje so ljudje osamljeni? Le tam, kjer je družba naravnana k zakonu, kot zvezi med moškim in žensko. Živali, večina sesalcev in primitivna ljudstva, živijo v razširjenih družinah in skupnostih. Ti niso osamljeni. Za to sta najmanj dva vzroka:
– nihče jih ni vzgojil v prepričanju, da mora obstajati trajna zveza, polna ljubezni, med moškim in žensko,
– okrog njih so vedno živa bitja.
Ženska je klicala, obupana nad svojo usodo. Če družbeni odnosi ne bi bili tako togi, obsodijo vsakega, ki je sam, se ji ne bi nič hudega zdelo, da je sama.
Smo pa tudi ljudje, ki živimo sami, pa nismo osamljeni. Več je takih, ki se čutijo osamljene, nerazumljene od zakonskega partnerja. Na tem forumu je večina mam še mladih, ljubezni so še vroče. Po statistiki pride do kriz, ko so otroci stari tri, štiri leta.
Na Božič smo bili z družino -namenoma!- pri maši v našem Domu upokojencev. Ogromna dvorana, ki sprejme ljudi za en pošten teater. Manj kot deset oskrbovancev je imelo ob sebi koga iz družine, koga svojih. Mene jo to res strašno ganilo. Mar niti za Božič, za božično mašo, ostareli starši niso “zaslužili” obiska svojih domačih?!
Ko sem se z našo “malo petardo” še sukala med vozički in pomagala strežnicam, da so jih razvozile po maši nazaj po sobah, so se oskrbovanci dobesedno grebli za to, pri kom bo “smel” in hotel naš pikec malo posedeti in vsi so potožili, da zanje sicer lepo skrbijo, da se res trudijo – ampak, kaj, ko “sm tko sam/a”?! Viš, men pa nkol vnučka ne prpelejo – glih en tak je – je reklo kar nekaj možakarjev. Zakaj?
Zakaj smo starejše, pa tudi drugačne – dve mongoloidni punci sta tudi v Domu, stari med 20 in 30 let – tako zelo izrinili iz svoje srede???
Pa še en utrinek, ki mi je v soboto in tudi zdaj nagnal solze v oči. Starejša gospa je svojega bolnega in od kapi večkrat prizadetega moža očitno dala v Dom v oskrbo. Čeprav je možakar že hudo dementen, se jo je iz srca razveselil, ko jo je zagledal, ji mahal v pozdrav, jo objemal, on apa ga je tudi pozdravila, kot mlada deklica svojega fanta. Toliko nežnosti in skrbi, kot je je bilo ves čas maše med njima, danes težko še kje vidiš. “oh, vi ne veste kako prazno je brez njega!” mi je večkrat rekla, ko smo ga peljali nazaj v sobo.
Primož! Daleč od tega, da bi želela biti provokativna. Če želimo reševati probleme, moramo poznati vzroke. Vedno se je treba vprašati, če slučajno s kakšnim družbeno predpisanim ravnanjem ne kršimo naravnih zakonov. Enako ne smemo kršiti ostalih, npr. ekonomskih zakonov. To se nam vedno povrne.
Lep pozdrav