osebni bankrot
Sem šla vprašat na sodišče kar na informacije kako je z osebnim bankrotom.Kaj narediti,kakšno vlogo napisati,kam jo nasloviti….pač osnovne informacije.
Pa imam občutek,da bodo na račun prišli le tisti,ki imajo denar(goljufi in prevaranti..), navadni smrtniki pa se bomo pobrisali pod nosom.
Torej rekli so mi,da sama spišem prošnjo(prosti spis) in ga naslovim na izvršilni oddelek.Seveda me to stane kao 2050 eur “kolekov”. Moj “spis” torej prošnja in plačan znesek pa ni zagotovilo,da bom lahko uveljavljala osebni bankrot,temveč,le če bom ustrezala.
A mogoče kdo kaj več ve kako je s tem??
Hvala in lep dan
Pred par dnevi je bilo v enem časopisu o osebnem bankrotu. Mogoče v zadnjem Nedelu? V glavnem je tam pisalo, da osebe, ki nimajo vsaj nekaj osebnega premoženja, iz katerega bi se lahko vsaj delno poplačali upniki, ne pridejo v poštev za osebni bankrot.
Probaj poiskat v kakšni knjižnici Nedelo ali Delo, par dni nazaj.
Treba je živeti v skladu s svojimi zmožnostmi. Kredite, ki jih ne moreš odplačevati, nima smisla najemat, se ti ne zdi? Ja, je težko – a prek svojih zmožnosti pač ne gre.[/quote]
Seveda, ampak včasih pač človeka usoda iznenada “udari po glavi”, bodisi da izgubi partnerja in je naenkrat za vse sam, česar pač ni pričakoval, bodisi se v družino prikrade huda bolezen, ki življenja članov obrne na glavo in včasih zahteva tudi ogromne stroške, lahko izgubi službo itd. itd. Skratka, marsikaj se lahko zalomi, in to vsakomur od nas, četudi ni živel “nad svojimi zmožnostmi”!!
Ma folk, ki ne ve, kaj jih lahko doleti, kr neki naklada. S tem samo kaže na lastno omejenost in nesposobnost videnja dva cm od svojega nosa. Mislijo, da vsi živijo, tako kot oni.
Omejenci. Raje bodite tiho, če ne veste, za kaj gre, ker se samo smešite, in bodite veseli, da se (za enkrat) še niste znašli v kaki stiski.
Ja res je, da moraš plačati 2000 eur. Nezaslišano. Človek prijavi osebni bankrot, kje naj bi potem vzel ta denar. Imam znanca, ki bi rad to storil, pa ga je tudi na rit vrglo ob tej info.
Pomoje bo kar težko izvedljiv postopek, plus da se še vleče par let. Dobiš svojega upravitelja, ki te spremlja, kontrolira, uglavnem ti je za petami vsak moment. Kako živiš, kje ješ, kje spiš…Nočna mora, če mene vprašaš. Je pa vprašanje, kako bodo naši upravitelji to sposobni izvajati. Pomoje bo zelo sam postopek zelo odvisen od tega tvojega upravitelja. To bo pa sreča ali nesreča, kakšnega boš dobila.
Srečno!
Kaj si obetam(oziroma sem si,ko se je prikazal vsaj žarek upanja)???
Ker sem odraščala pri starih starših(na žalost ju ni več) sem bila primorana že zelo mlada(pod 20) poskrbeti sama zase. Se trudim,ne jamram, ne živim na račun sociale…
Pač se je zgodilo,da nisem poravnala nekaj položnic(nekaj),da mi niso trgali enega obroka za hladilnik in še par podobnih stvari.Zaradi selitve se zgodi,da kakšne pošte ne dobiš in sedaj astronomske obresti…
Morda je to za nekoga “mala malica”,zame(ki sem čisto sama z šoloobveznim otrokom) pa je to velik problem. To je to.
Kje naj dobim 2050 evr,nimam pojma in se mi zdi da to vsekakor ni prav(sam dolg je malce večji). Ni logike,še manj ker ni garancije.Zaradi mene lahko stečajni upravitelj spi pred mojimi vrati in me nadzoruje 24 ur.
In kot sem povedala,na sodišču na informacijah sami ne vedo,kako in kaj.
Kako sta se zavarovala? To bi pa zdaj jaz tudi rad vedel. Če misliš zavarovanje, kiga skleneš pri kreditu, to ni zavarovanje za plačilo, ko ne moreš ti več plačevati, preda banka terjatev zavarovalnici in poem te zavarovalnica terja.
Zato te prosim za informacijo, kako sta se lahko zavarovala.[/quote]
Temu zavarovanju se reče življenjsko zavarovanje, kjer v primeru smrti partnerja drugi partner (ali pa otroci) dobi določeno vsoto denarja. Poleg tega je to tudi oblika varčevanja.
Kako sta se zavarovala? To bi pa zdaj jaz tudi rad vedel. Če misliš zavarovanje, kiga skleneš pri kreditu, to ni zavarovanje za plačilo, ko ne moreš ti več plačevati, preda banka terjatev zavarovalnici in poem te zavarovalnica terja.
Zato te prosim za informacijo, kako sta se lahko zavarovala.[/quote]
Ti je ena nad mano že pojasnila – življensko zavarovanje. Bilo nama je namreč kristalno jasno, ko sva se zapufala za hišo, da če ostane en sam, ali bog ne daj otroci sami, da ne bo šlo odplačevati kredita. In sva se zavarovala.
Kaj pa ti veš, kako živimo?
V življenju nam ni bilo NIČ podarjeno. Študirala sva (oba s partnerjem) zgolj ob socialni štipendiji in lastnem delu. Brez pomoči staršev, ker je niso bili sposobni dajati. Stanovanja nisva odkupila po Jazbinškovem zakonu, temveč sva nekaj let živela kot podnajemnika ter varčevala za parcelo in začetek gradnje. Pri gradnji nama niso pomagali bogati botri ali pa starši – niti centa!! Do strehe sva zgradila s prihranki, ostalo pa na kredit – in zato sva se življensko zavarovala. Glede na navedeno si lahko izračunaš, da do prvega lastnega doma nisva prišla pri tridesetih recimo… Od nikogar nisva torej nič dobila, zdaj pa bo ena kura rekla, da ne vidiva dalje od lastnega nosa. Sva videla preko njega in sva predvidila tudi možnost, da en ostane sam…. Če (ko) pač nisva imela za hladilnik, sva bila brez njega. Pol leta sva živela v najemniškem stanovanju brez kuhinje na začetku najine zveze recimo…. Brez interneta, pa brez časopisov, ker pač ni bilo za naročnino.
Kaj pa ti veš, kako živimo?
V življenju nam ni bilo NIČ podarjeno. Študirala sva (oba s partnerjem) zgolj ob socialni štipendiji in lastnem delu. Brez pomoči staršev, ker je niso bili sposobni dajati. Stanovanja nisva odkupila po Jazbinškovem zakonu, temveč sva nekaj let živela kot podnajemnika ter varčevala za parcelo in začetek gradnje. Pri gradnji nama niso pomagali bogati botri ali pa starši – niti centa!! Do strehe sva zgradila s prihranki, ostalo pa na kredit – in zato sva se življensko zavarovala. Glede na navedeno si lahko izračunaš, da do prvega lastnega doma nisva prišla pri tridesetih recimo… Od nikogar nisva torej nič dobila, zdaj pa bo ena kura rekla, da ne vidiva dalje od lastnega nosa. Sva videla preko njega in sva predvidila tudi možnost, da en ostane sam…. Če (ko) pač nisva imela za hladilnik, sva bila brez njega. Pol leta sva živela v najemniškem stanovanju brez kuhinje na začetku najine zveze recimo…. Brez interneta, pa brez časopisov, ker pač ni bilo za naročnino.[/quote]
Ja, kaj pa ti veš o stiskah drugih ljudi? Dej, pliz. Ja, res ne vidita dlje od lastnega nosa, petelinčka, ker ne dojameta, da se ljudem lahko zalomi v taki meri, da si še predstavljat ne moreta. Kljub temu da se tu hvalita, kaj vse sta dosegla. Obstajajo situacije, ko niti tega ne moreš narediti, zato ne pametuj. Pojma nimaš in klamfaš v tri dni, kar nekaj, kar nima zveze s temo. Hvali se pa komu drugemu, ki je dovolj trapast, da te bo poslušal.
In ne delaj se norca iz ljudi, ki so resnično v popolnem polomu.
Nič se ne hvalim. In sploh ne vem, zakaj se cel čas vpikuješ v moje poste. Povej svoje mnenje in basta ter se sodi mene, ker ME NE POZNAŠ.
V prvem postu sem čisto lepo vprašala, kaj si obeta od bankrota? Ker tega instituta tako dobro ne poznam. Ali odpis dolgov, skrbnika nad financami, ali kaj drugega? Odgovora NISEM dobila.
V drugem in tretjem sem odgovorila nekomu kako se je možno zavarovati za primere, ki so jih omenjali (smrt partnerja,…).
Šele v četrtem sem (po tem, ko si me ozmerjala, da sem omejena in nesposobna…) povedala delček svoje izkušnje. Če ti to dojemaš kot hvalo, tvoj problem.
Zelo, zelo, zelo pa me je zbodel tvoj zadnji stavek. Zbodel zato, ker vsak mesec od kar to zmorem pomagam. Neposredno – z lastnim delom in občasno tudi z denarjem. Ljudem (predvsem otrokom) v stiski.
Če morda niso opazila – govorila sem o svoji izkušnji in nisem natolcevala kaj TI veš in česa ne veš, kaj TI delaš in česa ne delaš. Prosim, če zato tudi ti prenehaš z natolcevanjem o meni.
gledam tele zgodbice pa vidm da je bolje da plačujem še 10 let pufe pa da sm tih!
eni vidm da sploh ne veste kako je to?
Sploh pa eno leto nazaj sm imel non stop 3000 eur v žepu, zdaj zberam cente za kruh in mi poberajo po 800 eur na mesec…
tko da kdor je tuki neki pameten naj bo tih, tistim k ste se pa zapufal pa bog pomagaj
tud nam enkrat posije sonce, sm če gre firma v kurac pol nimaš več kej …
si tiho in delaš, ni pa lahko k nimaš za sprot za živet, obresti pa rastejo
Zdaj pa bi ti jaz napisal nekaj mojih dejstev.
Star sem 21 pred 2 mesecoma mi je umrla mati dva dni po njeni smrti me oče posedi na cesto ker je preprosto neuzdravljiv alkoholik zdai živim sam v tako malem stanovanju da komajda diham v nejm mesečno plačujem 130€ najemnine plus elektriko plus vodo plus kurjavo plus odvoz smeti plus…
tak da mam vseskup mesečnih stroškov 220€.Da bo pa še lepše pa sem še dijak in drugo leto grem študirat.Imam kurčeve otroške 100€ in štipendijo 70€ kar je 170€ na mesec tak da mi vsaki mesec manjka 50€ samo za tekoče stroške kje pa je še tu hrana in avto vzdrževati(katerega sem si sam kupil in je res minimalen) in še toliko več..
Pa še to zjutraj ob 7 vedno začnem z šolo sem do 15 v šoli in ob 16 začnem z delom(prek študentskega servis imam pa 3,5€/h) in potem delam od 16 do 24h ponoči pridem domov pa se stuširam se najem in je pol 2 zjutraj in grem spat za vsega 4 in pol ure in zjutraj spet na novo.
Nikomur ni lahko enim pa je pač še hujše pa tudi moremo živeti.
Cyrus, Oglasi se v socialni službi in jim razloži situacijo. Dolžan te je živeti oče, drugače boš verjetno dobil kako socialno podporo. Glede na to, da si dijak, če te ne preživljajo starši, te je dolžna država.
Spoštovani !
Zanima me samo to glede osebnega bankrota, ker sem pač brez službe in ne morem plačevati kredita. Kako in kakšne posledice ima bankrot ??? Je res toliko za plačat ? A ni to nekam čudno? Če je bankrot pomeni , da nimaš denarja ne pa plačevat za take zadeve. A ni v tej državi vse nekam čudno ??? lp
ja ne, nekateri delajo po 12 ur na dan in to fizična dela, po domače garajo, pa se vsakih toliko
najde kakšen ki za tvoje delo ne plača in tako lahko delaš celo življenje pa ne prideš ne do
parcele o hiši ali stanovanju pa lahko le sanjaš, kvečjemu si pridobiš še dolgove zaradi
drugih neplačnikov ki jih lahko leta in leta terjaš pa nič ne izterjaš, ja tko da nekateri res ne
vidite da je življenje včasih zelo kruto kljub temu da se zelo trudiš in živiš svojim razmeram primerno, so pa tu tudi drugi dejavniki ki to porušijo…