Osebnostna motnja izogibanja in iskanje partnerice

In drugi, ki mu le pritrjujejo, da nečesa itak ni sposoben, mu pri tem ne pomagajo prav veliko. Po drugi strani pa mora biti tudi vzpodbuda primerna, da ne gre človek nekam s prevelikimi pričakovanji in pride nazaj še bolj razočaran, pred čemer ga tisti prvi verjetno želijo obvarovati.
Itak pišemo samo relativno in za nek primer se je treba človeku posvetiti celostno in ga dodobra spoznati, preden lahko karkoli presojamo. Zato pa je potrebno veliko časa in zato so tu psihiatri, ki so za ta čas plačani.
Na forumu se tak človek sicer lahko (redko) kaj nauči, povečini pa se lahko le še bolj zmede, ker dobi preveč različnih mnenj, tudi obsodb, ki so podana zgolj na podlagi par skopih informacij. Po možnosti pa potem verjame nekomu, ki ima enake probleme in je svojega le prezracalil na “pacienta”.
Po drugi strani pa je ravno zaradi tega dobro slišati tudi različna mnenja. Vsaka stvar, še tako slaba, ima tudi neko pozitivno lastnost in obratno.

Vse ima svojo dobro in slabo plat.
Pomagajo mu toliko, ker ima več razlogov, da ohranja svojo situacijo. Saj mu neki izzivi in nove okoliščine predstavljajo veliko breme, če samo pomisli na njih.

Človek lahko objektivno presoja o sebi, ampak nikoli zagotovo ne ve, ali je objektivno ali pa subjektivno. 🙂
Potrebuje dodatna mnenja, ki pa so spet subjektivna, zato je dobro, da so vsaj strokovna. 🙂
Noben pa seveda ni rekel, da je problem rešljiv v enem dnevu. Probleme pa praktično rešujemo vsak dan do konca življenja, saj jih imamo vsi, takšne in drugačne, velike in male, ter rdeče in zelene. 🙂 Enim predstavljajo izziv, drugim pa oviro.
Zanima me samo tvoje mnenje okrog tega, kako tak človek ve, da je napočil njegov čas, da je zdaj pa pripravljen. In to na nekaj, česar ni niti še poskusil (ker naj ne bi bil pripravljen). Je to takrat, ko je nehal jemati tablete? Kaj pa, če je tablete (nevede) zamenjal s kako drugo (manj opazno) odvisnostjo (igre na srečo, hrana, …)?

Spet odvisno od človeka, njegove sposobnosti sprejemanja manj prijetnih govoric, mnenj in včasih celo sodb. Nekomu pomaga brca v rit, drugega naredi še bolj apatičnega in doseže ravno kontra učinek. Ampak trepljanje po rami v nedoged in prigovarjanje saj bo šlo, kljub temu, da človek ničesar ne da od sebe…to pri meni ne gre:). Ne maram travmiranja in smiljenja samemu sebi, ki traja v nedogled. To so pijavke!

Ja, ampak brca v rit zame ni, da človeku poveš, da je nesposoben. Brca v rit je zame bolj v stilu, “poskusi in boš videl”.

Človek lahko objektivno presoja o sebi, ampak nikoli zagotovo ne ve, ali je objektivno ali pa subjektivno. 🙂
Potrebuje dodatna mnenja, ki pa so spet subjektivna, zato je dobro, da so vsaj strokovna. 🙂
Noben pa seveda ni rekel, da je problem rešljiv v enem dnevu. Probleme pa praktično rešujemo vsak dan do konca življenja, saj jih imamo vsi, takšne in drugačne, velike in male, ter rdeče in zelene. 🙂 Enim predstavljajo izziv, drugim pa oviro.
Zanima me samo tvoje mnenje okrog tega, kako tak človek ve, da je napočil njegov čas, da je zdaj pa pripravljen. In to na nekaj, česar ni niti še poskusil (ker naj ne bi bil pripravljen). Je to takrat, ko je nehal jemati tablete? Kaj pa, če je tablete (nevede) zamenjal s kako drugo (manj opazno) odvisnostjo (igre na srečo, hrana, …)?[/quote]

Nekdo subjektivno poda svojo oceno, ki jo ti sprejmeš za objektivno:). Strokovno ni vedno najboljše, še posebej če se govori o teoriji, brez predhodnega poznavanja človeka, ki se mu deli nasvet.
Ne morem govoriti o sprejemanju odločitev pri drugih za konkretne primere. Lahko izhajam le iz sebe, svojega preteklega obnašanja, pridobljenih znanj, veščin, prehojenih situacij…Vse to me determinira, da sem danes takšna kot sem. Zase vem, na podlagi česa sem se v preteklosti odločala, kdaj je bil za kaj primeren čas in kdaj se je izkazalo, da sem se zmotila.

Avtor posta prelaga svoje odgovornosti na druge. Ni sposoben takšnega presojanja, da bi se za nekaj odločil in temu sledil. Ampak tako, da bi v svoje življenje vnesel spremembe. To pa je vedno najtežje, ker zahteva napor.

Tako je pri tebi:). Nekoga moraš pa vreči v temo, da vidi svetlobo.

Saj pa sem tu na razpolago. 🙂

Ni pa to tako enostavno. Usmeriti je možno le tiste, ki so odprti in pripravljeni sprejeti še kakšno drugačno resnico, kot pa svojo lastno, ki jih drži v primežu.
Ne glede na vse težave, ljudje še kar vztrajamo pri svojem in svoji resnici. Sem že večkrat koga poskusil usmeriti, pa me je le ignoriral, pa čeprav sem osebi predočil in razložil kam jo njena resnica lahko pripelje, je bilo vse zaman.
Človek se mora najprej sam zavedati kdo je in s čim si kroji svojo usodo in se osvoboditi pomilovanja, ki mu vzame voljo in vsakršno upanje, da je sploh možno kaj spremeniti.

V marsičem smo podobni računalniku, ki le izvaja svoj program, ki je edina in prava resnica. Razliko potem določi inteligenca, sposobnost samostojnega razmišljanja, ustvarjanja…..Od česar je potem odvisno v kolikšni meri je kdo sposoben svoj program prilagajati trenutnim razmeram in tako ustvarjati program, ki nas zadovolji v čim večji meri.[/quote]To o računalniku se mi zdi precej togo. Za ostalo pa vsak pokaže koliko mu je bilo za napisano mar oz kako stvar sprejema/dojema.
Imam občutek, da je avtor vse skupaj dojel kot posmeh, ni znal iz napisanega izluščit tistega kar mu vsak po svoje, sporočamo. Eni so bolj spretni drugi manj in opravičila kot taka tu, po moje, niso potrebna, če nekdo bere vse to kot razmišljanje naključno nametanih ljudi na ta forum lahko v tem vidi kaj koristnega v nasprotnem samo posmeh.

Odločitev je njegova in ustreza stopnji njegove zrelosti.
Ne vem. :/

Tisti, ki podaja mnenje brez predhodnega poznavanja človeka, pa ni ravno strokovnjak, zato tudi njegovo menenje ni strokovno. 🙂

Tisti, ki podaja mnenje brez predhodnega poznavanja človeka, pa ni ravno strokovnjak, zato tudi njegovo menenje ni strokovno. :)[/quote]

Misliš samo glede te specifične situacije ne? Ker zmeraj to ne drži….

Tisti, ki podaja mnenje brez predhodnega poznavanja človeka, pa ni ravno strokovnjak, zato tudi njegovo menenje ni strokovno. :)[/quote]

Psihiater je strokovnjak, drži? Misliš, da prebere človekovo dušo? Kolk dejansko se mu ljudje odprejo? Naštejejo svoje simptome in to je to. Zadostna podlaga za diagnosticiranje in predpisovanje zdravil. Vprašanje pa je, kaj dejansko ima bolnik od tega. Včasih je zdrava kmečka pamet “seljaka” lahko bolj učinkovita od vsakršne strokovne terapije.

Tisti, ki podaja mnenje brez predhodnega poznavanja človeka, pa ni ravno strokovnjak, zato tudi njegovo menenje ni strokovno. :)[/quote]

Misliš samo glede te specifične situacije ne? Ker zmeraj to ne drži….[/quote]
Seveda. Govora je o tem, o čemer se pogovarjamo. Jaz vedno govorim za specifično situacijo. 🙂

Tisti, ki podaja mnenje brez predhodnega poznavanja človeka, pa ni ravno strokovnjak, zato tudi njegovo menenje ni strokovno. :)[/quote]

Psihiater je strokovnjak, drži? Misliš, da prebere človekovo dušo? Kolk dejansko se mu ljudje odprejo? Naštejejo svoje simptome in to je to. Zadostna podlaga za diagnosticiranje in predpisovanje zdravil. Vprašanje pa je, kaj dejansko ima bolnik od tega. Včasih je zdrava kmečka pamet “seljaka” lahko bolj učinkovita od vsakršne strokovne terapije.[/quote]
Se strinjam.

Še strokovnjaki s področja naravoslovja si niso enotni, če sploh obstaja kaj objektivnega.
Še naprave, ki merijo določene vrednosti, je izdelal človek, ki je subjekt.

Jaz tudi ne.
Ampak marsikdo je prevzel takšen način razmišljanja, ker je iz okolice dobil potrditev, da se mu to splača, ko je z igranjem žrtve iskal pozornost. In tako nehote na takšen način išče potrditve, a s tem se le ohranja njegov položaj in situacija.

Res je to bolj na grobo napisano. A vseeno je človek ustvaril računalnike po svoji podobi. Kot je bog ustvaril človeka po svoji podobi. 🙂

Lahko bi rekel, da je človek prišel sedaj še po seljačke nasvete. 🙂

Hej!

Mislim, da je super, da hodiš na skupine in delaš na sebi. Tudi jaz se trudim 😉

Sama imam socialno fobijo in tudi pri 27 letih še nisem imela fanta. Se mi pa zdi zanimivo, da sem na temu forumu zasledila osebnostno motnjo izogibanja, sama nimam te “uradne” diagnoze – sem pa se pogovarjala s psihologinjo o tem, in je možno da jo imam 😉

IgorK ali bi lahko pustil kak svoj kontakt? Namreč ne poznam nobenega tudi s to motnjo, pa bi bila vesela, če bi si lahko delila izkušnje. S katerega konca Slovenije pa prihajaš? Jaz sem iz Gorenjske.

Lp

Ampak psihiatri v tem primeru nimajo nekega asortimana, veš … in uporabijo bolj univerzalne zadeve … širokega spektra. Tak pač je…[/quote]

Zato, ker ponavadi ena motnja vodi v drugo in spet ta druga v tretjo itd. Še pacienti ne poznajo vseh svojih problemov, kako naj v psihiater. Ko si enkrat zapisan pri njih, si pečen.[/quote]

Torej, če mene bolijo noge, bom skoraj gotovo kmalu fasala še revmo, artritis in osteoporozo…
No, ne vem, če je to ravno tako.

Margot, vsi se staramo. 🙂

Ma dej, kaj si mogoče sedaj užaljen? :/[/quote]
Ni užaljen, le v njegovo kožo se ne znate oz. ne morete vživeti, to je vse. Kdor ni bil v taki situaciji kot on, potem ne more razumeti razsežnosti takega problema. On se ni odločil, temveč se je (začasno) vdal, željo je potisnil na stranski tir. Problem je v tem, da nima pojma kako prijeti bika za roge. In takšnih kot je on, ni malo. To da niti do prvega poljuba ni prišel, pove o tem kakšna je situacija glede navezovanja stikov z ženskami pri njem. Pri takih ljudeh ta lastnost ne izvira od včeraj, temveč gre za kompleksnejši problem. Takšni ljudje iz nekega vzroka razvijejo do žensk abnormalen rešpekt in to je tisto, kar jih prikrajša za veliko lepega.

Prav, potem po tvoje nakladam:). Saj ne pravim, da sprejmi moje mnenje:).[/quote]

Nisem samo tebe mislil, ampak seveda tudi tebe – kako si tako sigurna, da si lahko objektivna in ne subjektivna pri teh zadevah ?
A lahko predpostavljam da si neke sorte terapevtka – profesionalna ? Psihiatrinja ali nekaj podobnega ?[/quote]

Seveda je neke vrste psihiatrinja za osamljene in tolažbe željne samske moške, ki jih ne moti rahla dominacija… Evo, lahko poskusiš… :)))

Ma dej, kaj si mogoče sedaj užaljen? :/[/quote]
Ni užaljen, le v njegovo kožo se ne znate oz. ne morete vživeti, to je vse. Kdor ni bil v taki situaciji kot on, potem ne more razumeti razsežnosti takega problema. On se ni odločil, temveč se je (začasno) vdal, željo je potisnil na stranski tir. Problem je v tem, da nima pojma kako prijeti bika za roge. In takšnih kot je on, ni malo. To da niti do prvega poljuba ni prišel, pove o tem kakšna je situacija glede navezovanja stikov z ženskami pri njem. Pri takih ljudeh ta lastnost ne izvira od včeraj, temveč gre za kompleksnejši problem. Takšni ljudje iz nekega vzroka razvijejo do žensk abnormalen rešpekt in to je tisto, kar jih prikrajša za veliko lepega.[/quote]

Dejansko tu je tudi sam avtor tega članka slabo napisal svoje prvo sporočilo. Potem pa se je čutil kot da se ljudje norčujejo iz tega. NO avtor naj ti povem, da ni tako, ampak si površno napisal.
Kar je moč razbrat iz tvojih komentarjev in kako reagiraš je na splošno težava pri tebi komuniciranje. Tu boš mel ogromno dela še za napravit. Jaz pa najbolj pogrešam, da še kaj več poveš od sebe.
Kako deluješ doma v domačem družinskem okolju. Ali se tudi doma držiš zase ali si doma zelo sproščen in je tudi doma prijetna komunikacija.
Nato pa opiši tvojo komunikacijo s prijatelji in odnos kakšen je.
Pa to isto naredi še za znance, no pa opiši kako je z znankami.
Ko bomo imeli malo več podatkov, teh tvojih neznank bomo lahko podali realnejše mnenje, ki bi ti lahko pomagali.

Ma dej, kaj si mogoče sedaj užaljen? :/[/quote]
Ni užaljen, le v njegovo kožo se ne znate oz. ne morete vživeti, to je vse. Kdor ni bil v taki situaciji kot on, potem ne more razumeti razsežnosti takega problema. On se ni odločil, temveč se je (začasno) vdal, željo je potisnil na stranski tir. Problem je v tem, da nima pojma kako prijeti bika za roge. In takšnih kot je on, ni malo. To da niti do prvega poljuba ni prišel, pove o tem kakšna je situacija glede navezovanja stikov z ženskami pri njem. Pri takih ljudeh ta lastnost ne izvira od včeraj, temveč gre za kompleksnejši problem. Takšni ljudje iz nekega vzroka razvijejo do žensk abnormalen rešpekt in to je tisto, kar jih prikrajša za veliko lepega.[/quote]

A misliš da je vsak psihiater dal vse skozi (ali psiholog) ….

Poglej če je problem to naj si naroči Escort, oziroma se javim jaz mu pokličem in ji razložim njegov problem in se bo ona z njim pogovarjala… morda pa rabi 5 Escortov pol pa bo?

Kdo bi vedo… je treba probat bi rekli ane

vzrok bo moral najt sam (če obstaja)

Ampak se mi zdi da je največji problem oz vzrok da je to kar je z žensko dejstvo njegova starost vs izkušnje… in tu je nepremostljiva ovira razen če nebo poklical prijateljic za 1 noč 🙂

Glede escortov je napisal:

Matkič, kaj ti meniš, je še kako pomembno kdaj oz. pri kateri starosti nekdo te stvari izkusi (navezovanje stikov, prva zveza, prvi poljub, prvi spolni odnos itd.), ali je to nekaj za kar lahko rečemo Ah kaj se sekiraš, bo to že prišlo?

Zakaj kar naenkrat vse dobesedno verjameš nekomu, za katerega meniš, da ima neko motnjo? Misliš, da lahko človek objektivno presoja o sebi? Ker psihiatrovega strokovnega mnenja jaz osebno nikjer v njegovih zapisih ne opažam. Z razliko od tebe. ;)[/quote]

Preberi si uvodni del:). Saj ne potrebujem psihiatrove dizertacije. Človek je povedal o svojem problemu, pravtako je izpostavil obisk pri psihiatru, jemanje zdravil iz naslova njegovih težav in to mi zadostuje, da se med pisanjem bolj obračam na stran, da ima človek kompleksnejši problem in ne takega, ki bi ga rešil v enem dnevu ali s pomočjo nas pisočih:).
Človek lahko tudi objektivno presoja o sebi. Po moje je celo zaželjeno, ker s tem razumsko uvidiš kritike drugih, jih predelaš, potegneš kaj dobrega zase:).[/quote]

Popolnoma se strinjam z ribico.

Pozdravljeni,

glede vprašanja, kako delujem v domačem okolju, med domačimi, lahko rečem, da precej bolje kot med neznanimi ljudmi. Sem precej bolj komunikativen, sproščen ipd. Tudi z znanci sem bolj odprt, čeprav že bolj zakrčen. Verjetno je za moje težave krivo premalo izkušenj z neznanimi ljudmi in to se danes pozna.

Lep pozdrav,