Pozdravljeni!
Sem stare šole in živim v kameni dobi (priljubljene besede moje žene) in tako sem včeraj prvič, verjeli ali ne, v življenju slišal besedo “sóčiti”. Žena, vsako jutro, pripravlja sok iz rdeče pese, korenja, itd.. Zato uporablja sokovnik in jaz sem vedno mislil da “s pomočjo sokovnika iztiska sok iz razno razne zelenjave”. Včeraj pa je prvič uporabila ta izraz. Jaz pa: “Haloooo, od kod ti pa to?” In ona veselo prinese njene knjige, v katerih res mrgoli teh izrazov. Ker sem “nejeverni Tomaž” sem pogledal v SSKJ in tam res našel to besedo, vendar sem sedaj še bolj zmeden. Zakaj?

Tam piše:
“1. osóčiti se -im se dov. ( ) postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile “

Med vkuhavanjem – se pravi s toplotno obdelavo. Sokovnik pa zelenjavo razseka na manjše koščke in s pomočjo velike centrifugalne sile iztisne sok iz nje. Ali je to isto? Potem pravi – po dežju so …. osočile. Kako je pa sedaj to možno? Po dežju so postale kvečjemu mokre, niso pa se osočile. Niso bile toplotno obdelane, kot pravi prej. Ali lahko to isto trdimo tudi za banane ali pa katero drugo sadje ali zelenjavo?

2. sóčiti -im tudi sočíti -ím nedov. ( ; ? í) s segrevanjem pridobivati sok iz sadja, zelenjave: sočiti borovnice, grozdje sóčiti se, tudi sočíti se redko biti muževen: drevje se soči

Tudi tukaj izrecno piše “s segrevanjem” in to mi je razumljivo. Potem je lahko to tudi muževen (???).

Prosim za obrazložitev.

Morda bo kaj pomagalo:
– v slovarju niso nikoli navedeni vsi primeri uporabe besede in zato ne vidim problema s sekljanjem; verjetno pa je bilo pred več kot tremi desetletji tudi bistveno manj sokovnikov in so pač sočili v glavnem z vkuhavanjem …
– po dežju pa jagode (v določenem času) res postanejo bolj sočne, saj gre deževnica tudi v zemljo, iz zemlje v korenine trte, iz korenin preko stebel, vej, vejic in pecljev v jagode, iz jagod v mošt, iz mošta v vince iz vinca v seč in iz seča zopet v zemljo :-)))
Za “muževen” pa ne vem, če se sploh kaj uporablja, razen v leposlovju …

P.S.: besede (o)sočiti pa tudi jaz do zdaj nisem poznal. Hevreka!

Vse okrog (o)sočenja mi je novo, poznam pa izraz muževen. Muževna postanjo drevesa spomladi, ko se v njih po zimskem “spanju” začene pretakati sok. Torej postanjeo sočna. Piščalke ne moreš narediti dokler vrba ni muževna.

lp

mi bi pa rekli, da piščalke ne moreš naredit, dokler les ni dovolj sočen, drugače pa so tudi meni vse te besede nove (ledato, ne živiš v kameni dobi, ne)

LP

Hvala Vam za odgovore in razlago. Veseli me, da nisem edini, ki ne pozna tega izraza. Vsekakor ga ne bom uporabljal, saj mi ne predstavlja pomena tistega, kar bi rad povedal, kadar govorim o soku, sokovnikih, iztiskanju soka iz sadja ali zelenjave ali pa vkuhavanju, itd… Kot je rekla arrianna: “mi bi pa rekli …” Moja žena pa … ah kaj bi to. “Poraz” moram prenesti športno. Hvala in lep dan.