Bliža se konec porodniške in mene po vsej verjetnosti delo ne bo več čakalo. Prevzela mi ga bo namestnica, čeprav sem jaz za nedoločen čas, ona začasno. Slišala sem, da bi direktor raje, da je tam ona in če bom delala probleme….se bo z odvetniki obrnil proti meni in mi kaj “podtaknil”.
Jaz niti nočem delati v takem okolju, ampak brez dela pa tudi nočem ostat, saj imamo dva otroka, 3 kredite in saj veste, vse ostale stroške.
Ne vem, kaj naj naredim. Rekla mu bom, naj me da na zavod, a najbrž tega ne bo hotel.
Skoraj prepričana pa sem, da mi bo v “ksiht” povedal, češ, kaj si pa šla na porodniški. Sem se skoraj odločila, da ga bom snemala in imela potem jaz njega v šahu. A katera ve, kdo bi mi lahko dal kak pameten pravni nasvet?
Sem totalno obupana….

Kakšno idejo lahko dobiš tu:

Srečno.

Po zakonu imaš pravico se vrniti na delovno mesto, na katerem si delala preden si šla na porodniško. Svetujem ti, da si najameš dobrega odvetnika oz. direktorju poveš, da vkolikor te delovno mesto ne bo čakalo, ga boš tožila.

Glede snemanja pa mislim, da je tudi sporno, saj te lahko on preganja, češ da si ga snemala brez njegovega dovoljenja – to bi ti pa morali povedati kaki pravniki, ki so bolj doma na tem področju.

V vsakem primeru- ne daj se in uveljavljaj svoje pravice, ki jih imaš.

Če imaš pogodbo za nedoločen čas, ti v primeru odpovedi iz delovnega razmerja pripadajo določene ugodnosti, med njimi odpravnina, napotitev na zavod……
Premalo si napisala, da bi ti lahko vedela kaj več povedat.
Odvisno je tudi, kakšno pogodbo imaš (induvidualna ali običajna….)

Prav tako mora delodajalec imeti razlog za odpuščanje.
Ne more te kar enostavno odpustiti in na tvoje mesto zaposliti novo delavko.
Upam le, da ti res ne bo česa poskusil podtakniti.

Lp.
Dami

Ps sama že imam izkušnje, ko se me je bivši delodajalec poskusil znebiti na način, o katerem pišeš, pa mu ni uspelo, ker ni iimel razloga za kaj takega.

Če še dojiš, te v času dojenja ne sme odpustiti. Morda si na ta račun lahko “kupiš” kak mesec za iskanje nove službe.

Se mi je tocno to zgodilo, kar opisujes; sem tozila podjetje in se danes delam na svojem delovnem mestu; svojo zgodbo sem povedala pred nekaj meseci v Tedniku; svetujem, da takoj najames odvetnika, nicesar ne podpisuj v naprej…Zelo tezko te bodo odpustili; ce ze iz krivdnih, pa bodo morali to dokazati, kar je zelo tezko. Ne obupaj, vec se jih bo borilo, proti takim delodajalcem, manj bo takih poizkusov.

Se strinjam z anonimno, daj direktorju vedeti, da se ga ne bojiš in da boš šla na nož.
Je pa res, da mene osebno ne bi mikalo delati v podjetju, s katerim bi bila v sporu.

Sama sem rajši izbrala možnost odhoda na zavod, izkoristila sem odpovedni rok po ukinitvi delovnega mesta, vzela odpravnino in se podala novi službi naproti.
Ni mi žal.

pa snemat ga brez njegove vednosti ne smeš…je kaznivo

Mikati ali ne mikati; vcasih ti ne preostane drugega, kot da stisnes zobe in delas naprej; (krediti, otroci….) ter si vmes isces nekaj boljsega; mnogo raje sem zaposlena kot pa na zavodu; k vragu ponos; oni so tako na slabsem, ker se vsakic, ko me vidijo, spomnijo na lastne lumparije…

Joj, meni je kar slabo ko berem tole. 🙁

Sem delala v majhnem kolektivu, kjer je bila direktorica tudi podobna (in povrhu vsega še mati). Se je zgodilo, zalomilo in naenkrat sta bili dve osebi na porodniški (no, ena je imela probleme in je bila na bolniški celo nosečnost). Seveda je bila panika v službi, da ne rečem štala. In že takoj se je vedelo, da bo ta z bolniško potegnila krajši konec. Ji je bila ponudena odpravnina, vendar je ni sprejela. Sedaj je na srečo ponovno noseča, tako da ima še dobro leto, da si najde novo službo.
Tudi sama sem trn v peti bivši šefici in me ne mara. 🙂 To pa samo zato, ker sem zahtevala svoj dopust in regres, čeprav sem bila zaposlena samo 5 mesecev. Jo je tako šokiral moj dopis o tem, da od tega in tega dne dalje koristim dopust in da pričakujem del regresa, da 2 dni ni spregovorila z menoj. 🙂 Ampak meni se je prav neumno zdelo, da vse pustim, kajti bilo je ravno čez poletje in nisem smela na dopust – edini dan, ki sem ga koristla sem dala nadure.

Tako da, jaz nimam slabe vesti in sem ponosna na sebe, ker sem ji uspela dokazati, da čeprav je bolje situirana od mene in izobražena, to še ne pomeni, da lahko pometa z menoj.

Tudi sama nisem bila preveč srečna, ko sem morala zapustiti delovno mesto.
Tudi sama preživljam dva otroka, obremenjevali so me krediti, a sem se vseeno rajši odločila, da grem na zavod kot da se bodem z upravo, ker sem na seznamu znašla ravno zaradi svoje nepopustljivosti in ker sem vedno povedala v obraz upravi, kar jim je šlo.

Za odhod sem se odločila zaradi moje družine in zaradi mojega zdravja, ki ga je že krepko načenjal stres.

Tako da, šla sem na boljše in navsezadnje sem vesela, da sem izkoritila možnost, da odprem novo poglavje v življenju. Firmi sem bila pa zvesta kar 23 let, ampak v teh časih je lojalnost podjetju zadnja stvar, na katero pomislijo delodajalci, ki se te hočejo znebit.

Vsak naj se odloči sam.

Dami, prav tako je z menoj. Vedno sem vse iskreno povedala, brez dlake na jeziku. In prav to gre direktorju v nos. No, da ne pozabim omeniti, da ga verjetno tudi “lomi” z mojo namestnico. A to me ne briga.
In res bom naredila vse, da dobim drugo službo, saj tja enostavno NOČEM več! A če drugega dela ne najdem…

BRRRRRRRRRAAAAAVO, “BREZ IMENA !!!

Čestitke, take zgodbe mi vlijejo upanje, da smo še ljudje na svetu!

Kaj pa, če začneš takoj iskat in toliko časa iščeš, da najdeš?

Vseeno snemala.
Ni nujno da to uporabiš – pravzaprav ne bi.
Ampak na samem pa bi mu pokazala posnetek. Narejeno kopijo seveda.
Originali naj bi bili na varnem.
Če bi te hotel tožiti zaradi tega, pa tako ali tako lahko mirno vse zanikaš.

Lahko pa na sestanek povabiš nevtralno pričo.. oz to predlagaj direktorju, da bo na vajinem sestanku nekdo iz neodvisnega sindikata… Saj naj se kar p…di v bistvu ti nič ne more.. Kar malo pokaži zobe… Pa čim prej si probaj najti normalno službo do takrat pa uživaj z otroci edo oni so pomembni..
saj bo, boš videla
lp