ostali sva sami…
zdravo,
ne vem, če je tole ravno za ta forum, samo moram nekomu povedat,… po sedmih letih sva ostali sami s 3-letno hčerko. tako se je odločil on. brez varanja in zaljubljenosti v drugo, pač se je tako odločil. meni pa bo počilo srce. še najbolj se bojim vprašanj hčerke, kako ji bom uspešno povedala, da očija ni več pri nama. ne bo mi lahko niti pred okolico, prijatelji, znanci, sorodniki,… sto in eno vprašanje me čaka, jaz pa bom morala biti trdna. kako? jokam po cele dneve, vzela sem si dva dni frej, da si uredim misli in da pred prihodom v službo mine najhujše. in vedno znova premišljujem, da bo hčerka sedaj na dveh koncih, vsak drugi vikend pri njem, počitnice bodo ločene,… uf.
oprostite mi za to zmedo, morala sem napisat. hvala.
Res mi je hudo, ker moraš skozi tole :((( Drži se, objemi deklico in se imejta radi. Želim ti veliko pomoči in podpore s strani prijateljev in sorodnikov. Naredi kaj za svojo dušo, mogoče pojdi malo na sonček, mogoče s prijateljico na kavo, daj bolečino iz sebe, saj bo šlo, boš videla. Vem, kako je, ko se ti srce trga na koščke, ampak ko odžaluješ, spet vidiš sonce in ti je lepo.
Nekaj časa še boš žalostna, potem pa glavo pokonci in gremo dalje! Otroci se pa zelo hitro prilagodijo; mnogo bolje kot mi; verjemi!
Okolica pa te naj čimmanj obremenjuje. Jih prav nič ne briga zakaj in kako.to je tvoja zadeva.
Poglej v ogledalo, se nasmej in pogumno naprej! Boš videla, da bo še vse ok!!!!! Srečno!
Ne vem, če ti bo to zdaj kaj pomagalo, ampak za otroka je najbolje, če čuti resnično ljubezen, četudi od enega samega starša; to je mnogo več, kot pa če “mlačno” živita skupaj oba starša, ki si bodisi ne znata izkazovati ljubezni ali pa živita celo v nasilju… Tako da to, da ostaneš sam z otrokom, nikakor ni najhujša možnost, dosti hujša je “slaba trojica”. Nudi hčerkici največ, kar ji lahko (čustveno), ona bo dajala moč tebi, ti pa njej. Vedve sta tukaj najpomembnejši. Vem da se bo zdelo, češ, lahko je modrovati, dokler nisi sam v tej situaciji, ampak na koncu se vedno izkaže, da to drži, samo malo časa je potrebnega, da zaceli rane. Drži se! In oglasi se še kaj.
Kot prvo: hudo mi je, ker se dogajajo take stvari. Hudo zaradi oseb, ki trpijo posledice, predvsem zaradi otrok.
Ke je punčka stara tri leta je verjetno zelo rada v družbi svojih vrstnikov, zato bi jaz na tvojem mestu poskrbela da ji ne bi manjkalo družbe in igre. Vreme je ravno ta pravo za igrišča, živalski vrt, kmalu bazene…..vem, marsikatera takšna aktivnost je povezana s stroški in upam, da ti bo finančno zneslo. Tudi tebi bo pomagalo, da se odmakneš od doma, stanovanja, dvorišča in se boš tako lažje posvetila hčerki v večji meri kot doma, kjer te vsaka stvar spomni na življenje z njim…….čimvečkrat spremeni okolje, obiščita babico in dedka, teto, prijatelje, če lahko.
Zadnjič sva imela z mojim neko krizo neobičajne velikosti in sem se zavoljo otrok prisilila, da se ne sekiram in razmišljam o možnih rešitvah. Enostavno se s problemom nisem ukvarjala kot ponavadi. Popokala sem deklici in ju odpeljala v živalski vrt. Probleme sem pustila za vrati stanovanja in smo se šle zabavat. Presmejale, naigrale, “napogovarjale” smo se 100/h. Naredila sem nekaj čudovitih fotk in jih še isti dan obesila na steno v sobicah. Ker je iz fotografij silil otroški smeh in veselje, si lahko misliš da je mojemu pogled na te slike prinesel toliko trpljenja, kot meni veselja. Pa jih nisem posnela s tem namenom, mi je pa dobro delo, da so očku dale misliti.
Najbolj pomembno pa se mi zdi,da hčerki vsak trenutek daješ vedeti, da jo imaš rada in ne prenašaš svoje žalosti nanjo. Poizkusi gledati na stvar s takšne plati: Lahko bi se zgodilo nekaj veliko hujšega. Konec koncev ste vsi zdravi in živi, le življenje si bo potrebno drugače organizirati. Upam, da imaš koga od svojih, da ti bo pri tem pomagal, vsaj na začetku.
Držita se punci! lp
Pozdravljena,
naj te okolica ne obremenjuje. Vso enerigijo, ki jo trenutno imaš posveti sebi in svoji hčerki. Pojdita v naravo, na izlet, … imejta se sami kar se da fino. S časom bo prišel trenutek, ko bo tudi za tebe posijalo sonce, ki sije tudi danes, čeprav ga ti ne vidiš.
Očitno pa je že bil razlog, da vaju je mož/oče zapustil. Čez čas je dobro narediti bilanco, da se kaj takega ne ponovi. Želim vama veliko lepega, tudi v dvoje se lepo fura skozi življenje.
lp
Ne vem, če ti bom znala kaj pametnega svetovati.
Nisi dolžna nikomur polagati računov, še najmanj radovednim, zdolgočasenim sosedom in prijateljem. Poskusi se izogibat takšnim pogovorom in radovednim babnicam, ki bodo vrtale in drezale v tvojo rano, ker bodo vse napihnale do neba in tvoja bolečina se bo s tem tudi večala. Če nanese pogovor na to jim enostavno povej, da se o tem ne bi rada pogovarjala, da gre za zasebno zadevo in temo zaključi.
Upam, da se čim prej pobereš in začneš s polnimi pljuči dihat, z novim elanom korakati novim življenskim dogodivščinam naproti.
Srečno!
zdaj je sigurno najtežje.ko se ti zdi,da se nikoli več ne pobereš.bolečina je prevelika,da bi lahko situacijo trezno ocenila.počakaj,daj si času čas,tud bolelo ne bo več tako.pa veš kaj,verjamem ,da je zdaj težko tako razmišljat,sam na koncu boš verjetno ugotovila,da je boljše tako.ok,otroci rabijo dva starša,sam je treba vedet za kakšno ceno.ena dobra srčna,ljubeča mama je včasih več ,kot dva sitna starša,ne boj se, da ji bo manjkalo ljubezni,ji jo boš dala ti še zanj,in pa verjetno jo bo tud očka obiskoval in ji dal mogoče zdaj še bolj tisto ljubezen.to,da se starša ločita ni več tako grozno kot pred leti,so pa zoprni vsi ti,ki te nadlegujejo z vprašanji,ma odslovi jih,pa makar na grdo,obdrži pa tiste,ki veš ,da ti resnično stojio ob strani.veliko sreče ti želim,kmalu bo lažje,sam pogumno
držim pesti za vaju, zagotovo se bosta dobro znašli!! le pot pod noge in ven v cvetočo naravo,
tebi se bo trgalo srce še vsaj do konca poletja, tvoja punčka pa bo gotovo prej prebolela kot ti…sicer pa skoraj ni razlike s kakšnimi očeti, ki so pasivno doma in se ne ukvarjajo ali pogovarjajo z otroci in potem vsake toliko na njih nekaj zatulijo…imam samo en majhen nasvetek, tvoja presoja je pa ali se ga boš držala: punčki daj vedeti, da imaš očka še vedno rada in da ga ceniš, pa čeprav sedaj ne moreta več živeti skupaj, to je pomembno, da ona ostane v nekem stabilnem svetu, kjer se starša cenita, čeprav ne zmoreta več živeti skupaj in seveda,da ona ni nič kriva pri tem in da jo imata oba starša neskončno rada…držim pesti za vaju, pogumni punci!!Pozdravček,Mavrica.
Ojla!
Pospravite VSE njegove reči v kontejner ali naj jih sam odnese, tu in tam kakšna fotka za v album. Čim prej zamenjajte njegov priimek, če ga imate. Sprejmite dejstvo, da je šel, potem vam bo mnogo lažje.
Pobarvajte stanovanje s svojimi koristnimi barvami in hčerkinimi, seveda.
Očistite celotno stanovanje (in klet) upoštevajoč “ritual s soljo in rižem”, da bo čimveč njegovih energij odstranjenih. Vabljeni na feng shui/fs forum: http://med.over.net/forum5/list.php?167 in članek, ki govori o energetskem čiščenju stanovanja: http://med.over.net/forum5/read.php?167,3433458
Ponujam vam delavnico Osebni feng shui, na kateri boste dobili kakovostne napotke in nasvete za naprej.
Vabljena na predavanje in delavnico, 12.5.2007: http://med.over.net/forum5/read.php?167,4049004
Lepe in umirjene energije.
Življenje z mojima staršema je bilo dramatično, prepiri, razglabljanja, žalitve, mnogo tega je bilo. In še kar je. A le na srečo ne živim eč z njima. Mamo sem večkrat prosila naj se že končno enkrat loči, pa tudi očeta, mislim da do svojega odnosa gojita prav posebno nagnjenje. Ne vem sicer zakaj točno sta se razšla oziroma kaj ja tako motilo, a verjemi, da take situacije slej ko prej privedejo do nasilja, verbalnega ter fizičnega.
To bo zelo težka življenska preizkušnja, a verjemi, s pravim odnosom ter pravimi prijatelji, si tudi to zmožna preživeti. Samo ne zapiraj se vase ter med štiri stene. Pojdita ven, na izlet, karkoli. Boš videla, nikoli ne veš na koga vse še naletiš. Saj veš, upanje umira zadnjo.
Zelo lepo je ena prej napisala, ko bo najhuje, se spomni, da je najbloj važno, da sta živi in zdravi in da se imata radi. V vsakem koncu se skriva nek nov začetek.
Želim vama vse dobro.