Kako se obnasajo vasi od 18let gor otroci do vas.
Npr.ce veste da so v mestu in jim narocis da prinesejo it trgovine par stvari.
Ali pa da zelis da si operejo oblacila ali da pospravijo po hisi. Ali vas takoj ubogajo,se zmrdujejo.
Se znajo obnasat tudi kot da delajo vam usluge ce pomije po tleh. Ali zato ker hodi v solo da je dovolj naredil ali pa ce delajo preko studenta,da so zmatrani da bi zdaj pa se kaj skuhali.
Moja 22je do drugih tujih ljudi do fantove mame super dekle,do mene,pa tako nesramna da bi jo vcasih poslala po 3pisane marjetice.
Vse ji je tezko kar je za doma.
Grozn se pocutim res. Nisem delala groznih napak v njenem otrostvu,vedno sem se drzala zlate sredine.
Zna kuhat zna vse kar sem jo znala naucit.
Ampak obnasa se pa ko ena ,bi se tudi do oceta ce bi upala. No sej se ampak se zelo nazaj drzi.do mene pa vse zavore popustijo.
Ne vem zakaj se mi to tok zamalo zdi. Da je niti v oci ne morem poglwdat. Sva se glih vceraj spet sporekli. Oz ona se je. Jz niti moci nimam vec.

Otroci? Punca pri 22-tih že zdavnaj ni več otrok.
Razmisli: mogoče si pa preveč posesivna? Preveč komandiraš?
Ne vem, to moraš sama presoditi. Moje mnenje pa je, da se z odraslimi otroci ravna kot z odraslimi osebami.

to ni noben otrok, to je 22 let stara ženska. Kje se je pa naučila takega vedenja, če ne doma?
Si se ti tako obnašala do moža, drugih otrok, si služkinja sinovoma?
Ni druge kot da se enkrat vsi usedete za mizo in določite prioritete vaše familije.
kaj bo kdo prispeval za skupnost in kaj bo od skupnosti dobil.

Ce je stara 22 let, jo lahko posljes v 3krasne marjetice. Ce ves, da je drugje o.k., naj bo se doma – ampak tukaj ji ni treba biti.
Meni 18 letnik pomaga – pospravljanje doma, ce rabim pomoc za nesti stvari iz trgovine, tudi z mano gre ce je nabava vecj, skuha kosilo/vecerjo…
Jaz sem mojima otrokoma razlozila, da je demokracija, ko si sam placas poloznice, dokler jih nekdo drug ni demokracije.

tako se obnaša kraljica do podložnikov, ki ji vse k riti prinesejo

si ji kdaj upala povedat kaj ji gre?
kako se lahko obnaša in kako ne?
ali ti je pretežko
si kdaj od nje zahtevala tudi spoštovanje?

malo je pa tudi čisto naravni gon po tem, da hči pretrga vez z materjo.

V najstniških letih je bilo treba vse petkrat reči in skoraj utemeljevati, zakaj je treba pospravljat. Kasneje je bilo bolje, se je še samoiniciativno lotil kakšnega popravila.

Ce rabim kaj iz mesta,nimajo nikol casa ali pa se jim ne da

Ce poklice oce ali kdo drug,bo prinesel iz mesta. Res da ne z veseljem ampak prinesel bo.
Ce recem,da je treba zastihat,se nikomur ne da. Se vprasajo kdo se je to spomnu. Ce sem se jz!tezijo,ce se je oce,zastihajo.
Dva starejsa sta taka do mene.
Tanajmlajsi ze polnoleten,ko gleda kaka sta do mene,se trudi da ni tak.
Zakaj otroci delajo tako razliko med starsi,a kdo ve.
A samo zato,ker je bil oce bolj strog.provzaprav je bil agresivn,zalil,brez kancka empatije.
Jz sem jim vedno ob strani stala in
Ampak,mene brez problema skenslajo kot tecno muho.
Nisem si tega zasluzila res ne.

a sobo v kleti si si že zrihtala, da jim boš odstopila hišo, ko jo bodo potrebovali?

Ja sej res. To sledi,najbrz.
Zakaj ne,ce se ze zdaj tako obnasajo,zakaj se nebi se naprej.
Ne morem verjet,kako jim greva z mozem na zivce.
Bolj ko opazujem bolj se mi bruha.

kakor si boš naredila, tako boš imela.
to je eno
drugo pa je, da nehaj tretirat otroke kot svoje podaljške, ki so ti dolžni ne vem kakšne storitve delat.
sploh, če ne živite več skupaj
če so še pod vašo streho, potem jim čisto mirno povej, da bodo prispevali z delom, ali pa z denarjem, če jim je to ljubše.

Hvala lepa za nasvet.

ce si dopuscala, da je bil oce (tudi do njih?) agresiven, zalil itd., potem si si kar s tem zasluzila njihov ocitni prezir.

Sem tudi sama pomislila na to in najbrz imas prav.
Samo jz nisem nikoli dovolila,da je bil do njih nesramen. Mi pa ni vedno uspelo.

Če prosim, da prinese kaj spotoma iz mesta, prinese brez problema. Ne vem, zakaj ne bi. Tudi jaz prinesem, če me kaj prosi.

Za perilo skrbim sama. Če je res kriza, prosim, da opere in opere, ni noben problem, ve, da je kriza.
Pravtako za pospravljat, čistit, odnesti smeti in podobno, naredim vse sama, če je kriza, prosim in naredi, brez jamranja, zmrdovanja, skratka brez vsakega problema.

Je fant, star prav tako 22 let, skuha tudi, večinoma samoiniciativno (hvala sine).
Ko ima cel dan predavanja na faksu, ko je čas izpitov, vse natrpano, ko ima faks in še dla zraven, čez počitnice recimo, ko dela po 12 ur, ga res izjemoma prosim kaj, če se res zgodi, da ne utegnem, ker mi je brez veze, da ga obremenjujem s pospravljanjem in kuhanjem, če je že itak cel dan zaposlen.
Nimam otroka zato, da mi doma gospodinji, to lahko zaenkrat še sama. Delujemo po principu sodelovanja in solidanosti, se pogovarjamo in dogovarjamo, zato verjetno tudi nikdar ni problem, ko prosim, da kaj naredi, včasih opravi celo z veseljem.
Verjetno, če otroku samo naložiš delo, to in to in to moraš, je sveda vse težko, če pa pristopiš drugače, ga vprašaš o mnenju, ga vključiš, mu daš neko vrednost, večjo kot le servis za pranje perila in pomivanje tal, e, potem je pa to druga pesem. Ravno prejšnji teden v petek sem rihtala vrt, sem ga najprej spraševala, ka misli, kako bi kaj, kako se njemu zdi bolje (nekaj sem razmišljala in sem v bistvu njega spraševala na glas), mi je dal par idej, pa nima nekega blaznega interesa za vrtnarjenje, ampak sem to zrihtala, potem mi je pa še čisto samoiniciativno pomagal par stvari, ki jih jaz fizično nisem zmogla sama oziroma bi mi vzelo sto let.

Kaj naj vam rečem, kar seješ, to žanješ. Dajte začet sprejemat 22 letne otroke kot odrasle ljudi, dajte jim nekaj veljave, predvsem jim pa ne najedajte, naj bodo taki, kot so, saj so čiso fajn, če hočete drugačen odnos do vas, boste tudi ve morale spremeniti odnos do njih!

Dolgi ksihti in nesramno vedenje seveda niso na mestu.

Je pa veliko v odnosu. Isto kot npr. v službi, vsi so tam, da opravijo svoj del nalog, a ko imaš šefa, ki samo mrko delegira, je drugačna klima, kot če te posluša in sodeluje.

Se vsake toliko časa spomniš, da bi bilo fino, če ti otrok pomije tla, ga pokličeš iz sobe, porineš metlo v roke in ukažeš, da oddela svojo nalogo?

Meni je kot najstnici šlo to najbolj na živce. V glavi sem imela že kako si bom organizirala popoldne, potem pa uleti ena takšna stvar. Dajva se skupaj usest v petek, razdelit naloge za čez vikend in naredim vse. Ne pa tole takoj tukaj in zdaj, ker se je nekdo drug tako odločil. Sploh če je pucanje zaradi “urnika”, ne pa dejanske umazanije.

Pri nas je stara 12 let.
Sm pospravljala ko nora, prala, se drla… vse zastojn. Delala kaos.
Potem sem pa nehala prat njene stvari in puscalo sobo v razsulu. Samo vrata sem zapirala, da ne gledam.
Je po -4h dneh ji oblacil cistih zmanjkal.
Se je cist vznemirla, ko ni mela kej za oblect. Se vam ne sanja kolk hitr je znala in pralni in susilni stroj uporabljat. Pa zlagat.
Ampak je prvi dan se locevala – prala samo svoje.
Naslednji dan je bilo kosilo na mizi – samo za dva (mene in moza).
Je butast gledala kje je za njo kroznik.
Lej dekle – ti tud sam svojo rit peres – bova pa se midva sam svojo hranla.
Od takrat je so stvari zrihtane – pa se derem se ne vec.
No, da ne bo kdo mislu, da samo ona pospravlja. Vsak za sabo sproti pospravi, ostalo si pa porazdelimo.
Niti z ocmi ne zavija vec.
Upam da bo tko tud ko bo 22.

tako kot ti opisuje, sem se obnašala jaz do svoje mame. nisem je spoštovala, zame je bila v bistvu nevidna. sliđšala sem jo samo kadar mi je težila, sicer pa je bila ali v službi ali je kaj delala, nikoli nisva imeli zares odnosa. očeta sem se bala, če je on kaj rekel sem naredila, pa čeprav sem zraven bentila, ampak sem, ker če ni sem, sem jih dobila. vse to me je izučilo in sem svoja otroka čisto drugače vzgajala. gospodinjska dela sem razdelila že zelo zgodaj, če sem enega določila za pomit posodo jo je tuid pomil, jaz je nisem šla pomivat, sem samo dodatno gor nalagala.
danes imata otroka 23 in 25 let. že dolgoi sta samostojna, od 15 leta sta od doma (internat, nato študentski dom), a ko prideta domov sploh ni vpraašanje kdo kaj dela in kako se obnašamo. če jaz skuham, en pomije, drugi pospravi. postelji si posteljeta kot sta si jih kot mala. vse za sabo posravita, tako da včash sploh ne vem, da sta bila za vikend doma. tudi ko gresta s svojima partnerjema na obisk k mojim staršem / svojim staim staršem, ki so kar daleč stran, vedno za seboj vbse pospravijo, pomijejo, skratka da je treba za sabo pospravit je nekaj samoumevnega. pa brez jezikanja ali otresanja slabe volje.

Zakaj pa se si grdo nosla do mame. A ti ni blo nc zau.
Men je se dans zau ful. Ko sm bla prasic.ca do mtke.

Poln kufer ima tvojega ukazovanja, rabiš drugačen pristop, ki pa ga nisi sposobna, zato se tvoj “otrok” upira.
Spremeni sebe in se bo tudi ona spremenila.Zmoreš to?

Berem te komentarje, kar si sejala to žanješ, obnaša se zato ker si ti taka, vedno je kriva samo mati. Kaj pa genetika, tisti, ki imate samo enega otroka tega ne morete opazit. Imam dva otroka eden dober ustrežljivi, empative, drugi egoist samo za svojo rit, len, prijazen do vse okolice, do matere pa odurno nesramen, prav sovražen, ja tudi en od staršev je bil tak do svoje matere, vsi njegovi sorojenci enak odnos do matere, to so geni. Značaj se podeduje, pa naj reče kdo kar hoče, saj veste kri ni voda.

mularija je PODN

Za svoj odnos z otrokom si odgovorna TI, ne pa genetika!

Za vse lahko rečem, da so prijazni in vedno priskočijo na pomoč ali naredijo, kar jih prosim. Celo pridejo in me objamejo. Mislim, da je pri tebi kriva vzgoja. Že od majhnega otrok srka vse okrog sebe. Za tak odnos si žal kriva le ti.

Avtorica razumem te,da se ti zdi zamalo.Hči prijazna do vseh tujih ljudi,samo do mame ne.Naučila si jo vse kat si znala,vzgoja ne prestroga in ne premila,torej zlata sredina.
Današnji čas je splošno znano,da se za vse krivi starše,kar ni prav.
Karakter,značaj,geni to je odločilno.Primer-starša oba z veliko empatije,dobri odnosi s svojimi starši,vzgoja v istem smislu,otrok pa brez empatije do staršev.

Pri nas se ve, da delamo vsi, prispevamo vsi. Če bi se kdaj začelo jezikanje in zavijanje z očmi, bi zelo hitro dobili servirano nazaj ob prvi priliki, ko bi pa oni nekaj rabili zase. Pravice in dolžnosti so nedeljive. Če imaš eno, imaš tudi drugo.
Pri 22tih je malo pozno – ampak če se smatra za odraslo in se hoče obnašati odraslo, potem naj vzame ves “paket”, ne samo tistega, kar njej paše.