S takimi otroki ponavadi ni nič. Večkrat zapadejo v slabo družbo, pristanejo v resničnostnih šovih ali na kakšnih substancah.

Vedno pa imajo težave z medsebojnimi odnosu.                  Tega ne reši noben psihiater.

Evo se moja izkusnja. Otrok starsev ki sta se locila leto po mojem rojstvu.

Med ocetom in mamo je bila neka huda zamera, nikoli mi ni nihce pojasnil kaj se je takrat dogajalo.

Mi pa ni bilo zaradi tega prihranjeno prav nic. Me je oce prisel iskat in sta se skregala na vratih. Omejevanje mame pri stikih z ocetom, omalovazevanje oceta pred mano v otrostvu, custveno izsiljevanje, pretirana navezanost, nezmoznost sprejemanja mojega odrascanja. In pa seveda kokstanten obcutek skozi otrostvo da ne spadam v familijo in da sem bil napaka in tega se nisem se otresel.

Oce je bil pa tudi svojega denarja vreden. On in off odnos 25let do njegove smrti (prometna). Koliko razocaranj mi je priredil sploh ne stejem vec (nikoli ga ni bilo v solo ko smo imeli kaksne dogodke, smo imeli ‘pripelji oceta v solo, ni imel casa in je sel dedek po mamini strani, pozabljeni rosjtni dnevi, pozrte obljube…)

Ni fora v tem ali se starsa locita ali ne. Moja 2 sta se takoj ampak ker sta bila oba toksicni osebi je bilo moje odrascanje dusevni pekel.

Sem pa v srednji soli spremljal 3 locitve (starsi mojih najblizjih prijateljev, v klapi nas je bilo 5, po koncu srednje je 1 imel starse se vedno skupaj). No pri teh locitvah so trpeli tudi otroci zaradi ‘klasicnih’ manevrov (izkoriscanje otroka proti drugemu starsu, hujskanje in podobno)

Slovenci smo toksicen narod ki gleda samo na sebe in bo za doseganje svojih ciljev izkoristil tudi lastne otroke

spet ena študentka psihologije. hahaahah  delaj ti diplomsko kje drugje.   jaz si ztvoj osmrdljivo nčvredno levičarsko feministično diplomo rit obrišem. mrš golazn del v špar.

No, tole je pa res eno površno posploševanje. Otroci ločenih staršev nimajo statistično čisto nič več težav kot otroci iz nerazvitih družin. Bolj pomembno je, kako kvalitetno starši opravljajo svojo vlogo. Mnogi starši vztrajajo v nefunkcionalnih zakonih, kar je za otroka še parkrat huje kot če se starša ločita. Osebno poznam kar nekaj odraslih, katerih starši so se v njihovem otroštvu ločili. Nobeden od njih ni zabluzil. Vsi so zaključili študij, eden celo medicino, druga pravo in je zdaj sodnica. Ta dva imata svojo družino, nista ločena. Med ostalimi je podobno, dva sta res samska v poznih štiridesetih in bosta verjetno ostala, sta pa preskrbljena, v redu človeka.

Več težav imajo v medsebojnih odnosih otroci staršev, ki se niso ločili, pa bi se morali. Torej staršev, ki so vztrajali v nasilnem ali mrtvem zakonu. Takšni otroci ponotranjijo napačne vzorce (npr. nasilje, ljubosumje enačijo z ljubeznijo ali pa se jim zdi normalno, da partnerja živita eden mimo drugega) in niso nikoli zadovoljni v svojem zasebnem življenju. Otroci ločenih staršev imajo vsaj realne možnosti, da težave prebrodijo, če so njihovi starši dovolj zreli, da jim pri tem pomagajo. Starši, ki svoje otroke izpostavljajo odnosom v nefunkcionalnih družinah pa imajo avtomatsko že sami toliko psihičnih težav, da od njih neke zrelosti in odgovornega starševstva ni pričakovati.

Moji bi se morali lociti, pa sta se kar skupaj. Fotr ni neumen, da bi se. Ima hotel doma, dela pa kar mu pase. Lahko se zdere nanjo in jo skos sekira, kritizira. Ona se pa ni locila, ker jo je skrbelo, kaj bojo drugi rekli. Pa sta skupaj kao zaradi nas otrok ostala. Super ko smo gledale non stop prepire. Sedaj si zelim samo miru. Izogibam se prepirom za vsako ceno in to ni ok!!!

Pac ostanejo ti te stvari nekje globoko

S sestro nisva v stikih že vrsto let. Ona je odšla z mamo, jaz ostal z očetom. Alkohol in kurbarija. Prvo s strani očeta, slednje s strani mame. Mati si je našla novega, še slabšega pijančka. Mi pa oče nikoli ni hotel povedati, zakaj pije. Tudi v treznem stanju ne. Mi ga je žal. Je bil potencial. Alkohol je bil v primarnih vzorcih tudi v družini po mamini strani. Pa spolne zlorabe, tudi nad mano kot otrokom s strani mamine sestre.

Nimam večji težav. Lastno družino. Lastne skrbi. Lasten dom in streho nad glavo. Za razliko od sestre imam dva končana faksa in lepo službo. Ostaja pa grenak priokus kakšen odnos imeti s sestro in mamo. Trenutno ga nimamo in vsem po vrsti ustreza. No, če ne štejemo občasen obisk psihiatrije…

Menim, da je bolje, da sta se ločila. Sestra mene krivi za vse hudo, kar se je dogajalo. Še danes ne razume, da sva na istem bregu.