Otroci ločenih staršev
Prelistaj prvo stran Slovenskih novic.Na naslovnici je vsak dan po pet moških, ki so koga ustrelili,
se pretepli, se zaleteli in zapeljali v jarek.Stari desci pri petdesetih zapuščajo tri otroke in ženo in spizdijo s petnajst let mlajšo.
Pa katera ženska bi dala svojega otroka takim nedozorelim moškim v varstvo in vzgojo?
Če bi bili slovenski moški pol toliko družinski, kot je potrebno, ne bi bilo toliko ločitev! Večina jih je pa nesposobnih nedonošenčkov.
[/quote]
Ja, ampak babe se upirajo kot vrag kkrižu skupnemu skrbništvo, izključno babe vlagajo tožbe za ločitev in babe dobivajo skrbništvo,. so pa proti vsakemu preverjanju ali so primerne in abbae počnop vse svinjarije z odtujevanjem otrok in napodlejšimi naklepi proti očetu otrok, da jim to rata.
Za dodelitev skrbništva, če bi res kdo pomislil na otroke, bi se pa morali nujno preverit razlogi za ločitev, obnašanje posameznega starša pred ločitvijo in med samo ločitvijo. Če bi se to počelo niti 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bab ne bi dobolo skrbništva. V povprečju, današnja ločena mati ni vredna naziva mati, ker to ni.
Osebno mislim, da je odvisno od razloga ločitve. Če je eden izmed staršev pjanc, narkomani, agresivni psiho in podobne nevzdržne razmere otroku odleže, ko ni več vsakodnevno udeležen v teh bitkah.
Če pa je razlog ločitve nezrelost (varanje, naveličanost, metuljčki itd..) pa mislim da otroku ni najbolj jasno zakaj se je na enkrat vse spremenilo.
Žal ti pa tu ne znam odgovoriti. Mi smo v familji vsi eni veliki čudaki,ravno razmišljam a se je kdo kdaj pri nas sploh ločil. Ne spomnim se nikogar, da bi se prav locil. Sta pa pokojna ded in babica po materini strani imela vsake par let pestro (ca na 6 ali 7 let) Dobesedno sta se stepla. In to na polno. Je bil cel hudič. Pol sta se pa pobotala in naprej živela. Je pa mojo mamo to zelo žalostilo in je bila kar potrta. To jo je blazno motilo.
Zakaj se razlogi za ločitev ne upoštevajo, ker so ključni in obnašnaje pred ločitvijo in med ločitvijo in povedo vse, kako bo kateri starš bil odgovoren po ločitvi? Babe se takemu preverjanju in upoštevanju tega pri dodelitvi skrbništva upirajo, kot bi jih nekdo hotel žive odret, le zakaj, kaj misliš?
Ja, ampak babe se upirajo kot vrag kkrižu skupnemu skrbništvo, izključno babe vlagajo tožbe za ločitev in babe dobivajo skrbništvo,. so pa proti vsakemu preverjanju ali so primerne in abbae počnop vse svinjarije z odtujevanjem otrok in napodlejšimi naklepi proti očetu otrok, da jim to rata.
Za dodelitev skrbništva, če bi res kdo pomislil na otroke, bi se pa morali nujno preverit razlogi za ločitev, obnašanje posameznega starša pred ločitvijo in med samo ločitvijo. Če bi se to počelo niti 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bab ne bi dobolo skrbništva. V povprečju, današnja ločena mati ni vredna naziva mati, ker to ni.
[/quote]
V bistvu bi morali vse Slovenke sterilizirati, to bi bilo po mojem še najbolj ziher. Ali pobiti, ko rodijo, in da za otroke skrbijo Slovenci samostojno ali morda v navezi s svojo mamo, če le ta ni ločena. Če je ločena, se ročno zadavi še njo.
Osebno mislim, da je odvisno od razloga ločitve. Če je eden izmed staršev pjanc, narkomani, agresivni psiho in podobne nevzdržne razmere otroku odleže, ko ni več vsakodnevno udeležen v teh bitkah.
Če pa je razlog ločitve nezrelost (varanje, naveličanost, metuljčki itd..) pa mislim da otroku ni najbolj jasno zakaj se je na enkrat vse spremenilo. pod temle s epodpišem 1000{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}
Nekoč sem nekje našla podatke o tem, koliko problematikov je iz ločenih družin, ampak nisem prepričana, da je v Sloveniji delež res tako visok. Je pa tukaj en hud metodološki problem: kaj je bil razlog za ločitev in koliko sta se starša po ločitvi ukvarjala z otroki?
Lahko, da je bila družina tako ali tako čisto raztumbana in je bila ločitev samo pika na i, neskrbnik je izginil iz otrokovega življenja in podobno. Torej bi ta otrok zašel, tudi če bi bila starša še skupaj, ker je bila družina enostavno nefunkcionalna.
Tako da na počez govoriti, da je delež visok, je nehvaležno. Mislim, da je dejansko odvisno od tega, kakšno je bilo vzdušje v družini ne glede na morebitno ločitev. Verjetno je to pomembneje.
Enkrat sem se na avtobusu vtaknila v najstnika, ki se je obnašal čisto neprimerno. No, mi je razložil, da se je fotr gladko odselil k drugi in je otroke preprosto odjebal, nikoli več ga ni videl, mama je začela piti od žalosti, oni so se znašli, kot so vedeli in znali, on konkretno je pristal v zavodu, ker je imel nekaj kaznivih dejanj na vesti. Sva še malo poklepetala in mi je rekel, saj če bi bila ti moja mama, bi bilo drugače.
Moja starša sta bila poročena skoraj 60 let, pa jaz na tem področju ne funkcioniram sploh, imam popolnoma napačne predstave o zvezi in o tem, kaj naj bi bila ljubezen. Že od majhnega. Enako moj brat in sestra, smo trije otroci. Eden od mojih otrok je že polnoleten, na faksu, eno leto in pol v zelo trdni in srečni zvezi, se odlično razumeta in se imata zelo rada. Sem zelo vesela. Ta drugi tko tko, ampak vsaj to ve, kakšna zveza ne sme biti, je pa fant, zato je to malo drugače (kljub vsem mojim feminističnim prepričanjem je to na svetu tako, razlike so bile in bodo).
Tebe naj ne skrbi za otroke, ti raje poskrbi zase in se reši te zagamane zagrenjenosti ter sovražne naravnanosti do žensk. Sploh če imaš sina. s temle zadnjim delom se še kako strinjam glede sina!
Zakaj se razlogi za ločitev ne upoštevajo, ker so ključni in obnašnaje pred ločitvijo in med ločitvijo in povedo vse, kako bo kateri starš bil odgovoren po ločitvi? Babe se takemu preverjanju in upoštevanju tega pri dodelitvi skrbništva upirajo, kot bi jih nekdo hotel žive odret, le zakaj, kaj misliš?
[/quote]
No, tvoja žena recimo je imela dober razlog za upiranje, ker če bi preverjali, bi se pokazalo, da eden od otrok ni tvoj in ne bi bilo preživnine zanj. Meni se to zdi dober razlog. A je vložila za zvišanje že? Mislim, da bo počasi čas.
Meni pa se ne zdi ampak vem, da temu ni tako. Ker smrt je dokončna in naravna, zato jo otrok neprimerno lažje predela. Ločitev in posledično največkrat odtujitev enega roditelja pa je delna in nenaravna, zato je otrok zbegan, največkrat še v pozno odrastlost, in začne odpravljati vzroke šele, ko sam doživi izkušnjo roditelja otrok s katerimi je odtujen. Roditelj ki pa odtujuje, pa praviloma tega vzorca nikoli ne predela.
Kako je mnogim pre-težko te vzorce sploh prepoznati kaj šele predelati in jih odpustiti, lahko uvidiš tudi v tej temi na primerih neznanja razločevanja niti osnovnih pojmov življenja, kakor sta roditelj/ica in starš.
Enako je s strokami, ki se s to tematiko ukvarjajo kar lahko uvidiš na primeru rojstnega lista, kjer sta roditelja že kar vpisana kot starša, čeprav starševske funkcije sploh še nista začela opravljati.
Tako je večina ljudi zavedenih in posledično zmedenih že v štartu v lajf, saj imajo v sebi občutek, da starš ni opravil svoje vloge ali jo je nepravilno, v resnici pa staršev nikoli imeli niso, temveč le roditelje, ki so jih rodili največkrat z namenom vsakršnega pohlepa. (ekonomsko in čustveno nasilje zaradi lastnih užitkov)
Lep primer so cigani in njihovi dohodki od države na račun lastnih otrok, pri “normalnih” pa ni nič drugače, le pohlep je manifestiran v neprimerno bolj sufisticiranih metodah in upirjen večinoma proti soroditelju.
Nekoč sem nekje našla podatke o tem, koliko problematikov je iz ločenih družin, ampak nisem prepričana, da je v Sloveniji delež res tako visok. Je pa tukaj en hud metodološki problem: kaj je bil razlog za ločitev in koliko sta se starša po ločitvi ukvarjala z otroki?
Lahko, da je bila družina tako ali tako čisto raztumbana in je bila ločitev samo pika na i, neskrbnik je izginil iz otrokovega življenja in podobno. Torej bi ta otrok zašel, tudi če bi bila starša še skupaj, ker je bila družina enostavno nefunkcionalna.
Tako da na počez govoriti, da je delež visok, je nehvaležno. Mislim, da je dejansko odvisno od tega, kakšno je bilo vzdušje v družini ne glede na morebitno ločitev. Verjetno je to pomembneje.
Enkrat sem se na avtobusu vtaknila v najstnika, ki se je obnašal čisto neprimerno. No, mi je razložil, da se je fotr gladko odselil k drugi in je otroke preprosto odjebal, nikoli več ga ni videl, mama je začela piti od žalosti, oni so se znašli, kot so vedeli in znali, on konkretno je pristal v zavodu, ker je imel nekaj kaznivih dejanj na vesti. Sva še malo poklepetala in mi je rekel, saj če bi bila ti moja mama, bi bilo drugače.
Moja starša sta bila poročena skoraj 60 let, pa jaz na tem področju ne funkcioniram sploh, imam popolnoma napačne predstave o zvezi in o tem, kaj naj bi bila ljubezen. Že od majhnega. Enako moj brat in sestra, smo trije otroci. Eden od mojih otrok je že polnoleten, na faksu, eno leto in pol v zelo trdni in srečni zvezi, se odlično razumeta in se imata zelo rada. Sem zelo vesela. Ta drugi tko tko, ampak vsaj to ve, kakšna zveza ne sme biti, je pa fant, zato je to malo drugače (kljub vsem mojim feminističnim prepričanjem je to na svetu tako, razlike so bile in bodo).
Tebe naj ne skrbi za otroke, ti raje poskrbi zase in se reši te zagamane zagrenjenosti ter sovražne naravnanosti do žensk. Sploh če imaš sina. s temle zadnjim delom se še kako strinjam glede sina!
[/quote]
To kar avtor piše, da so otroci ločenih staršev po večini delikventi ne drži. Drži pa, da imajo vsi brez izjeme posledice, ki so potem vidne marsikje v življenju, čeprav jih sami niso v stanju priznat.
Zakaj se razlogi za ločitev ne upoštevajo, ker so ključni in obnašnaje pred ločitvijo in med ločitvijo in povedo vse, kako bo kateri starš bil odgovoren po ločitvi? Babe se takemu preverjanju in upoštevanju tega pri dodelitvi skrbništva upirajo, kot bi jih nekdo hotel žive odret, le zakaj, kaj misliš?
[/quote]
Sej to je problem ker se nezreli ljudje poročajo in naredijo otroke. Potem se pa ločujejo za mišjo dlako. In ko se ločujejo udrihajo en po drugem. Čisti pokazatelj da nikoli niso bili resno v zakonu. Ker če imaš nekoga res rad se ne greš igric (razno metulckanje, kurbarija, skrivalnice takšne in drugačne, fige v zepu itd..)
Včasih ima figo v žepu ženska, včasih moški, včasih pa kar oba.
Seveda pa nihče be bo priznal da je hurbin sin kot praviš, sploh pa ne pred publiko (sodišča, sociala, sosedje.)
To so navadni brezjajcnezi. Če delaš pizdarije stoj za tem ali pa ne igraj iger ki jim nisi dorasel. Pa ni važno si ženska ali moški. Ampak ne v igrice je treba še nedolžne otroke potegnit.
Navadna svinjarija
Meni pa se ne zdi ampak vem, da temu ni tako. Ker smrt je dokončna in naravna, zato jo otrok neprimerno lažje predela. Ločitev in posledično največkrat odtujitev enega roditelja pa je delna in nenaravna, zato je otrok zbegan, največkrat še v pozno odrastlost, in začne odpravljati vzroke šele, ko sam doživi izkušnjo roditelja otrok s katerimi je odtujen. Roditelj ki pa odtujuje, pa praviloma tega vzorca nikoli ne predela.
Kako je mnogim pre-težko te vzorce sploh prepoznati kaj šele predelati in jih odpustiti, lahko uvidiš tudi v tej temi na primerih neznanja razločevanja niti osnovnih pojmov življenja, kakor sta roditelj/ica in starš.
Enako je s strokami, ki se s to tematiko ukvarjajo kar lahko uvidiš na primeru rojstnega lista, kjer sta roditelja že kar vpisana kot starša, čeprav starševske funkcije sploh še nista začela opravljati.
Tako je večina ljudi zavedenih in posledično zmedenih že v štartu v lajf, saj imajo v sebi občutek, da starš ni opravil svoje vloge ali jo je nepravilno, v resnici pa staršev nikoli imeli niso, temveč le roditelje, ki so jih rodili največkrat z namenom vsakršnega pohlepa. (ekonomsko in čustveno nasilje zaradi lastnih užitkov)
Lep primer so cigani in njihovi dohodki od države na račun lastnih otrok, pri “normalnih” pa ni nič drugače, le pohlep je manifestiran v neprimerno bolj sufisticiranih metodah in upirjen večinoma proti soroditelju.
[/quote]
Goloriti, a se še potem kar povsod pišeš, lahko čudiš, zakaj te sploh niso pustili k svetovalki na CSd, ki je bili pristojna za tvoje otroke in so te odslovili v predverju kot si sam pisal?
To kar avtor piše, da so otroci ločenih staršev po večini delikventi ne drži. Drži pa, da imajo vsi brez izjeme posledice, ki so potem vidne marsikje v življenju, čeprav jih sami niso v stanju priznat.
[/quote]
Ne, narobe si razumel. Ne trdim, da so otroci ločenih staršev večinoma delikventi, ampak obratno – da so delikventi večinoma otroci ločenih staršev oz. razbitih družin. Velika razlika!
Btw, to ni moje dognanje, ampak ugotovitev stroke, ki se s problematičnimi mladostniki ukvarja…
Sej to je problem ker se nezreli ljudje poročajo in naredijo otroke. Potem se pa ločujejo za mišjo dlako. In ko se ločujejo udrihajo en po drugem. Čisti pokazatelj da nikoli niso bili resno v zakonu. Ker če imaš nekoga res rad se ne greš igric (razno metulckanje, kurbarija, skrivalnice takšne in drugačne, fige v zepu itd..)
Včasih ima figo v žepu ženska, včasih moški, včasih pa kar oba.
Seveda pa nihče be bo priznal da je hurbin sin kot praviš, sploh pa ne pred publiko (sodišča, sociala, sosedje.)
To so navadni brezjajcnezi. Če delaš pizdarije stoj za tem ali pa ne igraj iger ki jim nisi dorasel. Pa ni važno si ženska ali moški. Ampak ne v igrice je treba še nedolžne otroke potegnit.
Navadna svinjarija
[/quote]
Ni to. Ta nezrelost je vpliv današnjega okolja in se razvija postopoma. Dvjsetletnice so danes mnogo zrelejše in odbpolj odgovorne od večine štiridestletnic.
Imamo popolnnom feminiziran sistem, kar je uničujoče.
Povem praktičen primer, permejdun ti lahko posredujem kopijo dokumenta od tega primera. Psihologinja na CSD ugotovi in napiše v poročilo, da se materina šibkost izraža v njenih nezrelih početjih, neiskrenosti , prikrivanju, manipulacijah in čustveni odtujenosti od otrok in nič slabega o očetu, ampak same pozitivne stvari. Vendar na koncu poročila napiše, da se predlaga dodeliterv otrok materi. Povej zdaj to logiko, to je namreč klasika našega sistema?
Ni to. Ta nezrelost je vpliv današnjega okolja in se razvija postopoma. Dvjsetletnice so danes mnogo zrelejše in odbpolj odgovorne od večine štiridestletnic.
Imamo popolnnom feminiziran sistem, kar je uničujoče.
Povem praktičen primer, permejdun ti lahko posredujem kopijo dokumenta od tega primera. Psihologinja na CSD ugotovi in napiše v poročilo, da se materina šibkost izraža v njenih nezrelih početjih, neiskrenosti , prikrivanju, manipulacijah in čustveni odtujenosti od otrok in nič slabega o očetu, ampak same pozitivne stvari. Vendar na koncu poročila napiše, da se predlaga dodeliterv otrok materi. Povej zdaj to logiko, to je namreč klasika našega sistema?
[/quote]
V tem primeru logike ni.
Sistem je pa itak zgrešen pa ne samo na področju družinskih zadev. Samo dvomim, da se bo kdo konkretno lotil tega kupa smeti od sistema.
Ne, narobe si razumel. Ne trdim, da so otroci ločenih staršev večinoma delikventi, ampak obratno – da so delikventi večinoma otroci ločenih staršev oz. razbitih družin. Velika razlika!
Btw, to ni moje dognanje, ampak ugotovitev stroke, ki se s problematičnimi mladostniki ukvarja…
[/quote]
Narobe sem prebral očitno, ja. To je pa možno. Primerov poznam kar nekaj, še več pa sploh žensk čudakinj, ki ne marajo potem zveze in otrok….. tudi tisti psihopat, ki je zverinsko umoril prijatelja in prenašal v živo preko fb, je bil otrok ločenih staršev in živel pri materi pijanki , ki se je kur-bala in kdo ve kaj vse počela z njim.
Logika je preprosta, otroci ločenih staršev so v 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tudi sami ločenci. Preseneča me, da si stroka sploh upa o tem pisat. Ampak to so pač dejstva. Kje so razlogi, v zgledu. Edino kar me žalosti je to, da si starši tega nočejo priznati. Ampak obstajajo v družinah tri generacije z identičnimi zgodbami. Slučaj, nemogoče
Razvojni psihologi jasno pišejo, da na razvoj otroka najbolj vpliva okolje. Otrok, ki odrašča v družini pijancev ima neprimerno večjo možnost, da postane. Otrok homoseksualcev, identična zgodba. Prav tako otrok ločencev. O tem je pisal že Freud, pač vpliv na t.i. ID. Žalostno je samo, da ga večina sodobnih psihologov zavrača samo zato ker je pač preveč realen in premalo korekten. Je pa vse skupaj neodvisno od spola, ker vidim, da se je tema spet spremenila v neko otroško obračunavanje.
Sama sem imela ogromne težave zaradi tega. Preprosto nisem vedela kako je imeti družino, kaj družina sploh dela, kako se obnašat, manjkala je toplina. Vendar sem imela veliko srečo, da sem spoznala mojega. Mi je pokazal kaj pomeni brezpogojna ljubezen, počasi sem le prišla zravn in danes sem srečna. Je pa stalno tisti občutek, da mi nekaj manjka, ker nisem ločena kot moja mami, ki je v mojih očeh srečen človek. Tega se ne izbriše nikoli. Jaz sem si vedno govorila, hočem druži
Nisem brala vsega, odgovarjam na vprašanje. Moji starši so se ločili, ko sem imela tri leta. Ne spomnim se časa, ko smo živeli skupaj, je pa moje otroštvo zaznamovalo nenehno udrihanje mame čez očeta in obratno, morala sem poslušati, kaj je kdo komu hudega storil, kdo je pokvarjen, kdo se je kurbal, vsakič sem se tresla, ali se bo razplamtel prepir, ko me bo fotr pripeljal nazaj k matki, kako se bo ona drla name, če bova zamudila, kako se bo on drl name, če bom opozarjala, da ne smeva zamuditi …. Vedno sem skušala biti nek blažilec in paziti, da se ne bi srečala. Nisem šla na maturantski ples, nisem se poročila, še ko sem rodila, me je bilo strah, da bi se srečala, ko bosta prišla pogledat otročka. Škoda razlagati, ampak posledice sem razreševala z leti psihoterapije.
Zdaj, ko sem odrasla, obema zelo zamerim. Danes sicer funkcioniram normalno in imam srečno družino, vem pa nekaj: če se bo moja partnerska zveza kdaj končala, ne bom otrokom NIKOLI govorila čez očka, NIKOLI branila njihovih stikov, NIKOLI kričala na njega vpričo njih, se VEDNO zavedala, da sva povezana do konca življenja, ker sva starša. Ne morem razumeti, kako je mogoče, da imate eni ljudje raje svoj ego od svojih otrok in da vam zamera do bivšega tako zamegli presojo, da ne opazite, kaj delate svojim otrokom. Tudi če živijo normalno, verjemite, ste jim vzeli otroštvo, ker vam je jeza pomenila več od njih. In brazgotine ostanejo za vedno.
To je po enakem pricipu kot deluje PAS sindrom, le fokus zaradi nerazrešenih konfliktov v sebi je na drugi objekt.
Primer: človek ki se je zaletel z avtom sploh ne pomišlja zakaj se je zaletel, ampak gre enostavno kupiti drugega, in se po enakem principu vozi naprej dokler se spet ne zaleti. In tako v nedogled, dokler ne spremeni principa vožnje.
Čisto iskrena: koliko pa sta narazen z možem v letih in ali je on tudi imel neprimerne pogoje odraščanja?