No jaz sem bila “na svojem” pri 26  s fantom v najemniškem stanovanju, pri 30 v “lastni hiši”, ki sva jo z možem odplačala pri 40. No zadnjih 10 let sva na svojem. Hči še pri 23 študira in je v najemniškem stanovanju (najemnino plačujeva z možem).  Glede na trenutne cene najemnin Ali pa lastniških stanovanj, me zanima, kaj delajo vaši 20+ letni otroci, da so lahko na svojem?  Tudi pred 25 leti nismo bili 25 letniki, posebej tisti, ki smo študirali, na svojem.

Veš kaj, avtorica, za sebe in svoje se brigaj, druge pa pusti lepo pri miru ! Imaš tisoč situacij, vsaka drugačna, tako kot ljudje.

Jaz sem šla od doma pri 18ih v tujino. Moje hčerke, ena pri 20ih, druga pri 18ih, sva plačevala najemnine, ker sta študirali daleč. Druga se je potem za par let vrnila, da je doštudirala bližje. Pri 26 se preselila zelo daleč.

Poznam primere, kjer so otroci celo življenje doma, pa niso nobeni luzerji, to je pravi blagoslov za ostarele starše. Tako da ne prenašam tega kamenjanja vseh, ki ne živijo tako, kot ti misliš, da je prav. Medsebojna ljubezen, pomoč… to so tudi vrednote, ki jih je treba spoštovat.

Na svojem je mišljeno v najemu z sostanovalci in/ali pa fantom/punco. Pri 25 seveda nihče nima stanovanja(razen, če so mu ga starši kupili.)

28 letnik se je odselil, 27 se bo v kratkem, 25 pa cez kako leto.

Njihovi prijatelji podobno, pred 25 nihce, do 28-29 pa vsi.

Studij, magisterij, prva sluzba za ndc, pa malo varcevanja doma pri starsih in gredo lepo od doma.

Ne bo držalo.

Moj sin si je stanovanje kupil popolnoma sam!!!!

Star je 26 let!

Podpis.

You are in the right place for your registered driver’s license and boating license and all https://permisdeconduceres.com/

Starejša ima stanovanje od babice, v Ljubljani, mlajši ga moramo še kupiti.

Razlika je ogromna, a si kupiš stanovanje v prestolnici, ali bogu iza nogu; kje v manjšem kraju.

Mene ne bi motilo, če bi bil še par let doma, saj smo se vedno dobro razumeli. Se mi pa zdi, da je tam pri 30. dobro iti na svoje. Ko je doštudiral, je kmalu srečal resno dekle, s katero sta se preselila v stanovanje, ki smo ga že prej kupili zanj.

sanja zakaj morta hcerki kupit stanovanje kje to pise? kva ste eni usekani

naj grejo delat pa v najem.. tko bodo kej cenili v zivljenju… bagra potuharska.. ni cudn da delajo pol samomore

Ali se ti ne zdi škoda, da bi otrok denar metal stran za najemnino? S tem daje denar tujim ljudem. Če pa starši preskrbijo stanovanje, oziroma prispevajo zanj po najboljših močeh, premoženje ostane v družini. Tudi otroci, ki dobijo kaj od staršev, so zato hvaležni in to znajo ceniti. Sem cenila jaz, enako tudi moj otrok. Zdaj, ko ima že nekaj let službe in družino, špara za naslednjo generacijo. Če bi moral dajati za najemnino ali kredit, tega ne bi mogel. Denar bi šel drugim ljudem, tako pa ostaja v rodbini in vsaka generacija ga še malo oplemeniti.

Daj, svetuj nam ostalim, kaksne sole in sluzbe imajo tvoji otroci, da imajo take dohodke, da so pri 23 sposobni placevati 1.500€ mesecni obrok kredita?

Ker moji so v teh letih, dipl in mag naravoslovnih ved, pa ne pridejo do place 2k eurov mesecno, kaj sele, da bi se bili sposobni zakreditirati za obrok krefita 1500€!

Tudi pri nas poskrbimo za naslednjo generacijo. Tam, kjer mora vsaka generacija začeti znova, se težko ustvari neko rodbinsko premoženje. Kot že zgoraj napisano, denar odteka bankam in tujim ljudem. Veliko družin poznam, kjer je tako in večina si je tudi na ta način tekom let ustvarila soliden nepremičninski fond.  Rodbinsko premoženje je tudi neke vrste obveza, da živiš urejeno življenje.

Midva sva otrokovi družini odstopila stanovanje v Ljubljani, sama sva kupila zase malo vrstno hiško sto km vstran. Še kakšno leto, dve, se bova vozila, skoraj vsak dan. En dan tedensko prespiva, da sva z vnuki, ali kdaj, če je res slabo vreme, sicer pa rabimo vsak svoj mir. Si ne predstavljam, da bi se vseh šest tiščalo na 70 kvadratih. Tako bo do penzije. Imamo pa dobro pripravljeno pogodbo o najinem preživljanju, če bodo finance v penziji preveč knap. Nekaj let bo še malo tesno, da zapreva kredit, pol bo lažje. Do krat bodo tudi mladi že na konju, plače bodo višje, stroški z vrtcem manjši. Kar težko si predstavljam, da bi bilo obratno, da se z malimi otroki vozijo čez pol Slovenije v službe in v vrtec. Pa bi tudi mladi šli v najino hiško, ali pa bi kupila kaj v cenovno dostopnejših območjih, samo kaj, ko karierno taki kraji ne ponujajo nekih možnosti.

Bi morali? Ne, ne bi. Ampak mladi so danes v težji situaciji kot smo bili mi, tako da primerjava, če smo lahko mi, pol lahko tudi vi, danes ni več primerna.

Tocno tako je pri nas. Stari starsi pa so nekako zaceli. Mami so takrat 50 let nazaj kupili stanovanje konje odsla studirat. V to stanovanje sta se potem odselila z ocetom in imela mene in brata. Stanovanje nam je kasneje postalo premejhno, sta vzela kredit, tistega oddala v najem in sla na veceje. Potem sva z odrasla, smo veliko druzinsko stakovanje prodali iz tega denarja sta kupila bratu manjse stanovanje in sebi. Jaz pa sem odsla v stanovanje ki nam je ostalo od prej. Sedaj bova z mozem naredila enako, sla na vecje in tega kasneje, pustila za hci. Tako vse nekako ostane v familiji.

Get Your Driver’s License Legally Without Exams! https://fuhrerscheine-eu.com/

Star 29, na svojem že 2 leti, v 250m2 veliki hiši od komunističnih starih staršev v okolici lj, eno nadstropje oddajam. S povprečno plačo, v intelektualnem poklicu v javnem sektorju. In na kraj pameti mi ne pride, da bi kdaj prodal kakšnim “ultra uspešnim” mladim podjetnikom in povzpetnikom itd. Ponosen na svoje komunistične stare starše.

Doma oddelam kar precej in v zameno nimam najemnine. Pri 27 50.000€ našparano. Naslednje leto večino investiram pa bo nekaj od tega

Takoj, ko se bo zaposlila, dobi 100m2 stanovanje, ki smo ga kupili že pred leti, najemniki bodo leteli ven.

Če otroke prav vzgojite, jim bo itak nerodno, da bi se do nevemkaterega leta šlepali pri starših in bodo šli sami od sebe na svoje in jih ne bo treba nič odganjati. Če ste jih razvadili in jim vse nosili k riti, bodo pa seveda še naprej pričakovali enako postrežbo.

Odrasli starši in odrasli otroci niso za v isto hišo! Ne poznam enega primera, kjer bi to normalno funkcioniralo, sori. Če ne prej, se pa zaplete pri vnukih, saj beremo zgodbice vsak dan tu gor.

Kolegica je šla na izmenjalni študij nekam na sever, se ne spomnim točno, Danska ali Finska. Stara 24, pa debata kje živi, ko je povedala da je še doma, so jo čudno gledali, spraševali zakaj, kako… Naj me kdo popravi če je kako drugače, ampak zgleda je tole ustvarjanje plemenskih skupnosti bolj balkanske narave.