Zanima me,če bo še kdaj ponovitev tega filma,ker hčerke ni bilo doma,ko je bil na sporedu in bi si ga zelo rada ogledala.

glede na to, da je bil ta teden na sporedu že 2x, dvomom, da bo v kratkem ponovitev

Ja, bila je že v soboto ob 17.20, tako da ne vem, če bo sedaj v doglednem času …

koliko je pa stara hčerka? Meni je bilo tako hudo, da že nekaj dni ne morem zaspati po tem filmu, spim s prižganim radijem… nevem, če je to ravno za otroka, vsaj ne v celoti! morda ji raje po svoje opiši, o čem je bilo…

Pa ne zdaj nekateri govorit, češ, treba je pač vedet, kaj se je dogajalo… sveeda je treba vedeti, poznati zgodovinska dejstva, a kar je preveč, je preveč, eni detajli so enostavno prehudi za zdržat… :((( nekateri ljudje pa zelo senzibilni in občutljivi, in to dvoje žal ne gre vedno skupaj…

Kaj pa če je stara naprimer 16 je še tudi premlada?
Saj ji ni treba zavijat v vato – to prej škodi kot koristi…

Hčerka bo kmalu stara 20 let in študira prvo leto na pedagoški fakulteti in jo zgodovina zelo zanima.Hvala vseeno,upam,da bo še kdaj prikazano.Je blo pa to res grozno,niti zamišljati si ne moremo,kaj so prestajali:(

Draga aredhel, tukaj ne gre toliko za starost, kot za občutljivost posameznika! Recimo jaz jih imam trideset, pa me je film totalno prizadel, da ne pridem k sebi (še posebej tisti detajl o očetovih očeh), enako bi me npr. pri 50-ih ali 70-ih, nekatere pa morda ne bo kaj hudo prizadel niti v otroštvu niti kasneje (ja, se najdejo tudi taki, verjemi). Treba je pač presoditi, koliko je posameznik občutljiv, kar je pomembneje kot, koliko je star. Veš, ne prenesejo vsi vsega. Čeprav sem res vprašala, koliko je hči stara, ker povprečno so pač mlajši otroci še mnogo občutljivejši, pozneje se to nekoliko ublaži – ampak, kakor pri kom!

Majja, kaj misliš s tem “še posebej tisti detajl o očetovih očeh”, sem gledala, pa se tega ne spomnim.

joj, groza, groza, sploh ne morem mislit na to, ta slika se mi še ponoči vsiljuje… kaj tako groznega še nisem slišala…

gre pa za tisti odlomek, ko je nekdo opisoval, kako so mu v otroštvu očeta privezali menda na nek tvornjak ali kaj že vem kakšno vozilo, in ga vlekli po tleh tako dolgo, dokler ni ostal že čisto brez obraza, nerazpoznaven, a še živ, in otrok ga je prepoznal, da je to njegov oče, po njegovih očeh, s katerimi ga je oče gledal, po pogledu, ki je še edini ostal isti… joj, kar srce mi je začelo spet razbijat, ko se spomnim… :(((((

si predstavljate, da mora otrok tako videti svojega očeta???? in oče v takem stanju svojega otroka!!!??? takšno slovo??? :(((((((((

nisem gledala filma, se mi zdi grozno že po vašem opisovanju. ampak, da je pa to najbolj grozna stvar, kar ste jo slišale, videle,…se mi pa zdi močno pretiravanje. bližnja in daljnja zgodovina je polna mučenja, nabijanja na kole, sežiganja…no, ne samo zgodovina. saj lahko v poročilih in časposisu vsak dan vidimi in slišimo take grozne in še grozovitejše stvari, ki se danes, v tem trenutku dogajajo otrokom.

Zagotovo ga bodo ene parkrat ponovili tik pred naslednjimi volitvami.