Zdravo,

sva pred dilemo. Partnerju se je v tujini, kamor se misliva preseliti v prihodnosti ponudila dobra sluzbena priloznost. Problem je, ker si zeliva otroka, jaz pa sem stara 36 let.

Tu, kjer sva zdaj imava oba redni sluzbi in ne bi bil problem iti na porodnisko. Ce pa se seliva, bi morala tudi jaz najprej najti sluzbo in bi zacela delati na otroku kasneje.

Vprasanje je, ali je bolje ostati, kjer sva in imeti otroka zdaj in se seliti v to drugo drzavo po rojstvu otroka ali riskirati in iti v lov za novo sluzbo.

Najvecji problem, ki ga vidim je moja starost. Zdaj sem 36, ce zacneva sele drugo leto bom 37 in ce se nosecnost zavlece lahko mine precej casa preden res zanosim (ce sploh zanosim in ne bo prepozno).

Kaj menite, prvo otrok ali druga sluzba?

Hvala

Vsako leto bo težje, da ne bo  prepozno.

bila sem pred enako dilemo kot ti, sicer malo mlajša. Na koncu sem se kaj hitro odločila, da kariera lahko še malo počaka. Danes imam oboje. Glede na časovnico oz. pogled v preteklost, bi danes bila na istem kakor koli bi se odločila, vendar po bitki je lahko biti general.

…dilema – če je prilika res za zagrabit, naj gre – se pridružiš kasneje, ali je razdalja res taolkšna,da ne moreta ločeno živeti?, – medtem se izkaže, ali je res “zlata jama” tako služba kot življenje…

kje pa piše da boš takoj če sploh zanosila

malo si že stara

sploh za prvega otroka

Vedno za otroka:)

Če razmišljata o otroku morata razmišljati tudi kje ga želita vzgajati. V Slo ali v tujini? Kako vama bo zneslo z zdravsvenim varstvom. Imaš v tujini na voljo 12mesecev preživeti z otrokom? Dobi oče očetovski dopust?

Obdrži zdajšnjo službo, zanosiš, greš na porodniško, v času porodniške greste lahko za 1 leto v tujino in potlej dalje.

Ko Indija napade Pakistan in Izrael stopi na njeno stran, Turčija pa na pakistansko,…sta odhod od doma v manj poznano in spočetje otroka, hjaa, ne ravno pametna stvar.

Partner vzame službo v tujini, ti obdržiš svojo in takoj zacneta delati na otroku. Ko zanosiš in greš na bolniško/porodniško se preseliš k njemu in koristiš našo porodniško. Potem iščeš tam novo službo, če se odločite ostati.

Otrok.

Sama sem cakala zaradi službe, potem je pa kar trajalo, da sem zanosila.

Ce on vzame sluzbo v tujini in jaz ostanem doma ali celo zanosim do nastopa porodniske ne bova skupaj. Jaz bom morala vse preglede opravljati tukaj in tudi roditi tukaj. Pridruzila bi se mu lahko sele z nastopom porodniske pa se to verjetno ne takoj, zaradi kaksnih obveznih pregledov, cepljenj po rojstvu. Dvomim, da bi mi vse to v tujini pripadalo brezplacno, tako da bi bilo potrebno navigirati med 2 drzavama.

Ce pa jaz zdaj pustim sluzbo in zacnem iskati novo, bo prvo nekaj casa trajalo, da jo najdem, potem moram prestati poskusno obdobje, medtem pa si morava tam najti ustrezno prebivalisce in urediti vso ostalo birokracijo. Tam bi tudi imela pravico do porodniske, ce bi bila tam zaposlena prej vsaj 1 leto, kar naceloma bi takrat bila.

Priloznost res ni slaba in bi se takoj preselila, ce ne bi bil v igri otrok ali ce bi bila nekaj let mlajsa.

Mogoce bi bilo res se najboljse ostati, kjer sva in brez dodatnih stresov zaceti delati na otroku in po rojstvu zaceti razmisljati, kako naprej. Tujina je se vedno tam, bo pa morda vse bolj mirno kot zdaj. Ceprav iskati sluzbo z majhnim otrokom verjetno tudi ni najbolj enostavno.

..ja, in?, boš pač doma … lej, ne moreš iemti vsega … (glede na info, ima malokatera država tako dobro urejeno skrbstvo za nosečnico in otroka)…bo prišel na obiske in medtem tudi ugotvita, ali je selitev opcija …(ne izkoristiti prilike, je lahko tudi očitek/obžalovanej v prihodnosti..?)

Sama bi se definitivno odločila za otroka! Enako svetujem tudi tebi, če si otroka zelo želiš. Pri 36. letih je namreč skrajni čas za imeti prvega otroka. Ni rečeno, da boš takoj zanosila. Lahko traja več časa, lahko se pojavijo težave, lahko pa tudi ne.

Sicer pa – življenje je tvoje, odločiti se moraš sama. Jaz ti samo povem, da ti bo v tujini izredno težko se odločiti za otroka, nikogar ne boš imela (razen moža, ki pa bo moral hoditi v službo). Odvisno tudi, ali bi ti v tujini uspelo dobiti službo, kolikor je meni znano, v tujini, kar se tiče porodniškega dopusta še zdaleč ni tako ugodno kot pri nas.

In partner se nagiba k službi?

Nisi material za starsa!

Toliko kompliciranja, oprosti, ampak nisi zrela za mater!

Kolikor je razbrati med vraticami, je tebi tu udobno in noces nicesar spreminjati, a partner ima dobro ponudbo za dobro sluzbo in kariero, ti pa nisi za kakrsnokoli prilagajanje in spreminjanje, jer moras najprej vse preracunati, vse nacrtovati, vse imeti udobno na dlani in potem bos naredila kak korak naprej ali pa tudi ne.

Stara si 36, ne 16! ODRASTI!

Zivljenje ni plan in tudinni vedno udobno!

Kot so ti ze svetovali, jaz bi zdaj zacela delat na otroku, v casu nosecnosti potovala tja in nazaj, tam uredila gnezdo, partnerju pripada zavarovanje druzinskih clanov, torej tudi tebe in otroka, bi se prijavila tam pred nastopom porodniske in rodila v tujini ter ostala tam.

Primeri, ki jih poznam, da je bil partner v tujini, so razlicni, ene so rodile doma in sle potem, ko so prisle k sebi, z nekaj tedni starim otrockom k partnerju, druge so rodile v tujini. Ampak vse so bile odlocne in sposobne zenske, ki so vedele, kaj hocejo in niso komplicirale, zato so tudi vse zmogle!

Partnerju se zdi selitev dobra ideja, ampak razume, da vse to potegne za sabo imeti otroka kasneje. Ko sva dala na list pluse in minuse bi tukaj cisto dobro sfolgala nosecnost, ce pa se odlociva za selitev bo gotovo vsaj prve pol leta zelo stresno in nepredvidljivo. Imava pa cilj ziveti v tej drugi drzavi v prihodnje.

Nič si ne olepšuj. On hoče službo. Vprašanje je, kaj bi ti raje? Njega, ali otroka.

Če prvo, pojdi z njim, ostalo bo kakor bo.

Jaz hocem z njim otroka

On bi očitno raje službo. In kaj sedaj?

Ja, zeli sluzbo, ampak se zaveda, da potem otrok kasneje oziroma morda nikoli. Tako da ni odlocen niti on. Se pogovarjava.

Majiti, lahko zavijaš v celofan kolikor hočeš, a to ne spremeni dejstva, da on želi službo. Če bi želel otroka, bi ti že pingvinala “proti svoji volji”.

Za razliko od tebe,  je očitno pomirjen tudi s potencialnim nikoli.

..sploh k avtorica ignorira predlog, da naj noseča tu ostane, pa vidi, kako in kaj bo v tujini – kot da ne “sliši” ..(že ve zakaj :D)

Pojdi k ginekologu, na pregled hormonov, da se ugotovi koliko jajčec sploh še imaš. Če se ti splača čakati oz zamrzni zarodke za kasneje.

Absolutno otrok, sploh pri teh letih. Kaj sta pa čakala do sedaj? Priložnosti za novo službo bodo še, otroka pa ne bosta imela, če ga nista imela do sedaj oziroma če ga ne bosta začela vsaj delati zdaj.

Zal mi je doma najvecja opora on, tako da ce on odide v tujino in jaz ostanem tu, bom za vse sama. Tako da bova skupaj, ali tukaj ali tam. Seveda sva lahko mesec, dva narazen, ampak celo leto pa je malo prevec.

Ni problem, da si partner ne bi zelel otroka, pac preigravava moznosti. Ne verjamem, da bova sla narazen, ampak seveda nikoli ne ves, jaz kot zenska, ki si zeli otroka, bom seveda potegnila takratko.

Tako pozno pa se odlocava za otroka zato, ker sva se zal spoznala sele na starejsa leta.

Očitno si obupno želiš postati samohranilka.