Otrok noče v avtosedež
Joj, ne razumem … A resno že pri 1-letniku ne veste, kako naj mu boste kos? Kaj bo pri 15-ih?
Moj nasvet: daš ga v avtosedež, pripneš in odpelješ. Na miren način mu poveš, da smo vedno vsi v avtu pripeti in to je to. Drugič isto, tretjič isto … Ne pregovarjaš se in NE popustiš.
So pravila, pri katerih se pač ne odstopa.
Daj ne pametuj, ko verjetno še otrok nimaš, avtosedeža p od blizu še videla nisi!
Drugače pa se je 100x lažje kaj zmenit s 15 letnikom, kot 15 mesečnikom!
Mi nismo imeli nekih tžav s sedežem in pripenjanjem, a se je zgodilo, da je tudi otrok postal ves trd in takega otroka ni šans, da spraviš v sedež, kakšen pogovor, kakšno nakladanje, da smo vsi pripeti, ker 1. enoletnik itak nič ne razume in 2. v takem stanju nič ne sliši! S silo ne gre, edino da mu kaj polomiš, da ga stlačiš v sedež. Pač tiste 2x, ko se je to nam zgodilo, smo počakali, d ihta mine, ni druge.
Zgoraj ena predlaga z vajo doma, kar mogoče sploh ne bi bila slaba stvar.
Ste pomislili, da se otro v avtu ne počuti dobro? Da mu je slabo? Vroče, hladno?
Daj ne pametuj, ko verjetno še otrok nimaš, avtosedeža p od blizu še videla nisi!
Drugače pa se je 100x lažje kaj zmenit s 15 letnikom, kot 15 mesečnikom!
Mi nismo imeli nekih tžav s sedežem in pripenjanjem, a se je zgodilo, da je tudi otrok postal ves trd in takega otroka ni šans, da spraviš v sedež, kakšen pogovor, kakšno nakladanje, da smo vsi pripeti, ker 1. enoletnik itak nič ne razume in 2. v takem stanju nič ne sliši! S silo ne gre, edino da mu kaj polomiš, da ga stlačiš v sedež. Pač tiste 2x, ko se je to nam zgodilo, smo počakali, d ihta mine, ni druge.
Zgoraj ena predlaga z vajo doma, kar mogoče sploh ne bi bila slaba stvar.
Ste pomislili, da se otro v avtu ne počuti dobro? Da mu je slabo? Vroče, hladno?
[/quote]
No ja, je pa zanimivo, da imajo takšne probleme večkrat tisti starši, ki že sicer niso najbolj striktni pri vzgoji. Moji trije niso več kot enkrat tako trmarili (pravzaprav je to storil samo eden, druga dva sta prej odnehala). Tako kot čelada za na kolo, kot čelada in ščitniki za na rolerje, je v avtu obvezno pripenjanje v avtosedežu. Sploh ni debate. Ja, našega smo na silo pripeli. Danes nima nobenih travm zaradi tega. Opozori pa vsakega, ki se pelje z nami, da se mora pripeti. In tako je tudi prav.
..reševali zadeve eno leto?
naš mulc je gor zrasel s tem, da se v avtu pripne. iz jajčke ven.
in mu ni bilo nikoli kaj čudnega, ko smo ga pripenjali.
in tudi mi, spredaj v avtu, se pripnemo, preden se avto vžge.
nimam pametnega nasveta, kot samo to, da vztrajaj. razloži, da se glede tega ne boš pogajala in konec. pa če se raztrga od dretja in upiranja.
Najin mulc bo v soboto star eno leto, in tudi Gospodu se vcasih ne pase usesti v sedez ali vozicek. Pa se naredijo trdega, pa se malo okoli mecejo – pa kaj? Primes, posedes, zapnes, naj tuli – nazadnje, ko sem pogledal sva zena in jaz “tle sef”, ne mali zazaklad?
Isto je z vpitjem – vristi sine, jaz te bom pa objel. Ko te pa mine se pa naprej pogovarjamo.
Od šestih otrok je zadnji zdaj tak, ki se noče pripenjat, se voziti z avtom. Obup! Do enega leta je šlo, potem pa tudi pri nas konec. Tuljenje, dela se trd. Zdaj je že več kot dve leti star in imamo še vedno isti šit. Kakšen dan samo tuli, kakšen dan se cela na njega obesim, da ga dol potlačim, da ga pripnem. Lahko je dokaj miren med vožnjo, lahko mi nabija z dretjem, če je treba dve uri, pa dve uri. Do bruhanja. Ni problema. Vse smo že dali skoz.
Ne vem, kaj narediti. Čakam, da mi bo lahko povedal, če mu je slabo. Boli ga nič. To je že povedal.
Pa ne si dat nakladat, da si ti kaj zgrešila pri vzgoji. Tak je pač otrok.
dokler nisem imela lastnega otroka, sem bila prepričana, da vsi otroci v avtu takoj zaspijo in je vožnja priročno sredstvo za uspavanje. Potem sem od vožnje iz porodnišnice in naslednji dve leti poslušala vpitje in jok za vsako vožnjo do manjše prometne nesreče, ko je otrok doživel šok in od takrat ni več pisnil v avtu.
Že tako ga sovraži, a še doma da ga gleda? Ne vem no. Včasih rabi samo malo igre, malo manj vse na brzino, z malo več občutka, ali pa kot je nekdo rekel, počakat da ihta mine. Mogoče se bo še ponovilo, ampak na koncu v sedež mora.
Imamo 21 letnika. Ja, smo imeli vse kastrole v dnevni, kak mesec mogoče, potem ni bilo več zanimivo. Kahlico smo imeli v vseh prostorih. Celo daljinca za TV smo imeli v kahlici. Ko sem spraznila stroj opranega perila v škaf, je bilo največje veselje se zakopat v ta škaf mokrega perila. Aja, pa pečica, da ne govorim, kako zanimivo je bilo odpreti vrata pečice in zlezti noter. Pa še marsikaj, kar se zdaj niti ne spomnim več, ker ni bilo pomembno, ker ni bilo niti malo življenjskega pomena.
Danes je 21 letnik izredno odgovoren, zrel za svoja leta, ko ostane sam doma, je po vseh žurkah vedo vse na svojem mestu, čisto in pospravljeno, sam si kuha, pere in lika (ko je sam doma), svojo sobo ima skoraj sterilno in vse na svojem mestu, pol Evrope je prepotoval samostojno, z denarjem zelo racionalen, študira in dela preko študenta, …
Tvoja teorija pade, čeprav pri meni morda res le 1x, ampak če vključim še okolico, pade vsaj v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Pri nas imamo pravilo – že dvajset let – dokler niso pripeti vsi potniki v avtomobilu, avto ne spelje.
Hči se je enkrat spuntala (15 mesecev) – bilo je vroče, jasno v sedežu neudobno, bila je utrujena itd.
Vzela sem jo iz sedeža, postavila na prakirišču ob vrata avtomobila in med njenim togotnim kričanjem čisto potiho povedala, da avto ne more odpeljati domov, dokler ne bova obe pripeti.
To mantro sem ponovila kakih šestkrat pomojem, da se je umirila.
Potem je splezala v avto, se pustila pripeti in rekla: “a gemo?”
In sva šli.
O tem, da avto ne more odpeljati, če niso pripeti vsi potniki, je obvestila tudi bratrance in otroke v vrtcu.
Kaj so povedali doma o nas, pa ne vem :).
Tole me spominja na vprašanje: Moj 1-letnik si pa noče umivat zob, kaj naj naredim?
Hja, če se odločiš, da je zobe treba umit, jih umiješ. Pa če tuli zraven, se zvira, joka in kriči kolikor hoče in more. Moj prvi otrok je bil tako. Ene 4 mesece vsako božje jutro in večer. Še čudno, da sosedi niso socialne poklicali. Ni pomagalo nič, ne zabave, ne preusmerjanje, ne ničesar, na koncu sem se odločila, da imam dovolj “klovnovstva”, prijela sem ga v roke, ga posadila na nogo, z eno roko držala telo, z drugo pa pucala zobe (ob kričanju je imel priročno odprta usta in je šlo še kaj hitro). Potem pa kar nanekrat, iz danes na jutri, je prenehal in ni bilo nikoli, ampak res nikoli več težav. Danes 11 let, zobje bp, brez ene plombe, pri čiščenju samostojen, se je splačalo. Pri ostalih dveh otrokih nikoli teh težav.
Avtosedež – naredila bi isto kot pri zobeh. Najprej bi probala s kakimi forami, če ne bi konkretno palile, bi šla na “silo”, ga vzameš, daš v stolček, potisneš rito dol, vmes mirno prigovarjaš, da pripet mora biti in ni druge, ga zapneš in konec. Mi je varnost le bolj pomembna…
ja če pa otrok noče v avtosedež, ga pač vozi brez, a ne. kje pa piše, da ga moraš not… aja.. piše…
otrok bi marsikaj, pa včasih ne gre tako. včasih je pač treba kaj potrpet, tudi otroški jok.
na kraj pameti mi ne bi padlo, da bi študirala, kako vozit otroka drugače, kot pripetega v avto. moja je včasih tudi bruhala od sile, ampak pri meni druge opcije, kot privezan v sedežu ni.
Daj ne pametuj, ko verjetno še otrok nimaš, avtosedeža p od blizu še videla nisi!
Drugače pa se je 100x lažje kaj zmenit s 15 letnikom, kot 15 mesečnikom!
Mi nismo imeli nekih tžav s sedežem in pripenjanjem, a se je zgodilo, da je tudi otrok postal ves trd in takega otroka ni šans, da spraviš v sedež, kakšen pogovor, kakšno nakladanje, da smo vsi pripeti, ker 1. enoletnik itak nič ne razume in 2. v takem stanju nič ne sliši! S silo ne gre, edino da mu kaj polomiš, da ga stlačiš v sedež. Pač tiste 2x, ko se je to nam zgodilo, smo počakali, d ihta mine, ni druge.
Zgoraj ena predlaga z vajo doma, kar mogoče sploh ne bi bila slaba stvar.
Ste pomislili, da se otro v avtu ne počuti dobro? Da mu je slabo? Vroče, hladno?
[/quote]
No ja, je pa zanimivo, da imajo takšne probleme večkrat tisti starši, ki že sicer niso najbolj striktni pri vzgoji. Moji trije niso več kot enkrat tako trmarili (pravzaprav je to storil samo eden, druga dva sta prej odnehala). Tako kot čelada za na kolo, kot čelada in ščitniki za na rolerje, je v avtu obvezno pripenjanje v avtosedežu. Sploh ni debate. Ja, našega smo na silo pripeli. Danes nima nobenih travm zaradi tega. Opozori pa vsakega, ki se pelje z nami, da se mora pripeti. In tako je tudi prav.
[/quote]
No ja eno so bolj trmasti ali pa vztrajni kakor želiš od drugih, pri nas so tudi trije, pri varnosti nisva nikoli popuščala pa so imeli vsi trije obdobje ko se nebi pripeli. Ko na skiro nebi čelade,…Je pa res potrebno da smo dosledni.
Ne vem mi smo tudi na silo, Če daš otroku rook med nogici je potem to lažje kot če samo na silo pas čez potegneš.
Smo pa tudi otroka postavili ven in zaprli vrata ok gremo pa paš domov, bilo je cca 10 km. No takrat je bil že malo večji in je hitro ugotovil da je to slabša variant.
Avtorici pa bodite dosledni in ne popuščajte niti če greste v trgovino ki je 100m oddaljena. Ker to bo takoj izkoristil in videl kot svojo zmago. Morda res preverite če mu je morda ali slabo ali pa da mu je prevroče v avtu. Pa to ”suho” navajanje morda ni slabo.
Mislim da avtorica ne sprasuje ali ga dati v sedez ampak kako. Je vec pristopov, kot je razvidno ze iz odgovorov. Eni ne poznajo drugega kot na silo, drugi z zvijaco, preusmerjanjem pozornosti, prigovarjanjem… meni se zdi da pride sila na koncu, ko nic drugega ne pali. Pri nas je slo s tisto varianto avioncka.
Imamo 21 letnika. Ja, smo imeli vse kastrole v dnevni, kak mesec mogoče, potem ni bilo več zanimivo. Kahlico smo imeli v vseh prostorih. Celo daljinca za TV smo imeli v kahlici. Ko sem spraznila stroj opranega perila v škaf, je bilo največje veselje se zakopat v ta škaf mokrega perila. Aja, pa pečica, da ne govorim, kako zanimivo je bilo odpreti vrata pečice in zlezti noter. Pa še marsikaj, kar se zdaj niti ne spomnim več, ker ni bilo pomembno, ker ni bilo niti malo življenjskega pomena.
Danes je 21 letnik izredno odgovoren, zrel za svoja leta, ko ostane sam doma, je po vseh žurkah vedo vse na svojem mestu, čisto in pospravljeno, sam si kuha, pere in lika (ko je sam doma), svojo sobo ima skoraj sterilno in vse na svojem mestu, pol Evrope je prepotoval samostojno, z denarjem zelo racionalen, študira in dela preko študenta, …
Tvoja teorija pade, čeprav pri meni morda res le 1x, ampak če vključim še okolico, pade vsaj v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
[/quote]
Kaj pa ti zdaj bluziš??
Imamo 21 letnika. Ja, smo imeli vse kastrole v dnevni, kak mesec mogoče, potem ni bilo več zanimivo. Kahlico smo imeli v vseh prostorih. Celo daljinca za TV smo imeli v kahlici. Ko sem spraznila stroj opranega perila v škaf, je bilo največje veselje se zakopat v ta škaf mokrega perila. Aja, pa pečica, da ne govorim, kako zanimivo je bilo odpreti vrata pečice in zlezti noter. Pa še marsikaj, kar se zdaj niti ne spomnim več, ker ni bilo pomembno, ker ni bilo niti malo življenjskega pomena.
Danes je 21 letnik izredno odgovoren, zrel za svoja leta, ko ostane sam doma, je po vseh žurkah vedo vse na svojem mestu, čisto in pospravljeno, sam si kuha, pere in lika (ko je sam doma), svojo sobo ima skoraj sterilno in vse na svojem mestu, pol Evrope je prepotoval samostojno, z denarjem zelo racionalen, študira in dela preko študenta, …
Tvoja teorija pade, čeprav pri meni morda res le 1x, ampak če vključim še okolico, pade vsaj v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
[/quote]
Kaj pa ti zdaj bluziš??
[/quote]
še enkrat preberi, počasi, zelo počasi, saj mogoče bo pa šlo
Kaj pa ti zdaj bluziš??
[/quote]
še enkrat preberi, počasi, zelo počasi, saj mogoče bo pa šlo
[/quote]
Kaj naj berem počasi?
A to, da če se 1 in pol letnik spomni, da bo jedel samo, če bo v kopalnici kuhano, da bo spal samo v kuhinji, ker hoče tam posteljo, če……
Kaj tebi ni jasno? Pa lahko bereš počasi, hitro, šlampasto, pa ti še ne bo jasno!
Nikoli popuščala v smislu držanja v naročju ipd., pa se vseeno ni nikoli “navadila”. Dretje, kričanje, jok, bruhanje in še kaj. K sreči sem do pediatra lahko šla peš, ker ja, niti vozička ni prenesla. Avtosedežna situacija se je unesla, ko je sedela normalno, nič več v lupinici, voziček je ostal praktično nerabljen.