Imam otroka s preveč kg. Smo v programu zdravega življenja/hujšanja. Otrok ima zapoznelo javljanje iz želodca v možgane, da je sit, zato se prenajeda.

Doma imamo to še nekako pod kontrolo, ker pač ni oz se reče dovolj je bilo – čeprav je grozno, ker ima otrok občutek, da je še lačen, jaz ga pa grobo naganjam od mize Poje pa pri 8ih večjo porcijo kot jaz pa še 2x bi si basal repete.

Ko nima nadzora pa melje in melje in melje.

Posebej rada ga ima šolska kuharica, ker je vse v velikih količinah in pomlati še od sošolcev, če kdo česa ne more.

Če realno pogledam ima doma zjutraj zajtrk (ponavadi pol šalice kosmičev ali kos polnozrnatnega kruha in kaj podobnega) , potem imamo pozno kosilo tam nekje ob 17:00 in je to to od domačih obrokov.

V šoli ima malico + kosilo.

Vsak dan tudi fehta za sladkarije – prav odvisen je. To rešujemo tako, da jih pač ni. Potem nafehta sošolce, s katerimi hodi skupaj domov, da mu jih kupujejo.

Ima kdo kak nasvet kako se naj tega lotimo?

Hvala že vnaprej!

https://klepetobkavi.si/novice/podrobnosti/leptin-in-grelin-hormona-od-katerih-je-odvisna-nasa-zelja-po-hrani.html

Najprej se s specialistom pomeni, koliko kalorij potrebuje in v kaksnih nutricionisticnih vrednostih.

Potem si zloudajta app Lose it in vpisujta, kaj vse je pojedel. Striktno vse! Kuhinjska tehtnica je obvezna!

Naj je veckrat na dan, sploh ce je se mlajsi. Manjse porcije, veliko obrokov. Tako bo v bistvu stalno jedel, lacen ne bo in tudi, ce se mu bi zdelo, da je pojedel premalo, bo hitro naslednji obrok.

Glede sladkarij, naj jih je, a v omejenih kolicinah, sploh ker se morajo vklopit v dnevne kalorije, ne bo veliko maneverskega prostora za sladkarije.

Zaenkrat bi jaz zdravo prehrano dala na stranski tir, naj je, kar ima rad, a manj. Pocasi prides do tega, da je bolje, da se fajn najes, pa ceprav zelenjave in zacnes sam od sebe pocasi bolj zdravo jesti.

Koliko je sploh star otrok? To je pomemben podatek, koliko je sposoben sam slediti in se drzati dogovora…

Tole kar si napisala je kontradiktorno. Če ima zapoznelo javljanje iz želodca v možgane, ne bi žical od otrok sladkarij.

Vse skupaj zgleda kot da je odvisen od ogljikovih hidratov. Vzrok je lahko tudi psihičen. Možno bi bilo tudi da žejo zamenjuje z lakoto.

Če ste v programu zdravega življenja, potem se boste tudi naučili sestavljati jedilnike. Ni vse samo v količini, je tudi odvisno kaj poje. Če bi on npr.pojedel 2 skledi solate, ti pa eno, to ne bi bilo tako negativno kot pri porcijah krompirja in mesa.

Nič ne pišeš koliko preveč programov ima otrok, iti nisi napisala kaj je (tale zajtrk je kar nekaj), nič ne pišeš o gibanju in pitju tekočine. Zato je težko kaj svetovat.

Drugače na prvo žogo. Pišite kaj in koliko poje in popije čez dan, tako boste dobili pravo sliko. To bo sicer težko ker otroci znajo zelo dobro skrivat take zadeve. Pa vedno se najde nekdo, ki jim drži štango (prijatelji, babica, kuharica,…).

V šoli se lahko zmeniš, da repete ne dobi. Bodi vztrajna in jim teži vsakič ko zveš, da ga je dobil. Začnite delati bolj zdrava in uravnotežena kosila in zajtrk. Vpišete ga na športno aktivnost.

Drugače pa zelo pohvalijo Šolo zdravega načina življenja v Stični. Bi bilo za razmislit med poletnimi počitnicami tudi v to smer. Ker tam ne delajo samo na prehrani (ti si se dotaknila le količin), ampak tudi na drugih področjih – rekreacijo, psihično obravnavo,..

Star 8

10+kg

Rad ima oh

S

Omejitev vodi ze tudi v skrivanje in laganje

Velik problem tudi stari starsi ki zivijo na poti domov od sole

Ko pride domov je do 16.30 sam doma in izropa hladilnik shrambo

Gibanje 2x tedenskov1.5ure nogomet

1x tedensko 1.5 telovadbe za 1triado

Pa popoldan in vikendi kar smo zunaj naokoli

Pa 1.5 iz sole pes domov

1,5 km*

Imam takega otroka. Ne, da mu signal prepozno javlja, ampak mu sploh ne. Kot otrok je jedel, dokler ni bruhal.

Predvsem ga nehaj odganjat od mize, temveč poskrbi, da na mizi ni ničesar. Če ga boš doma stradala – bo vse nadoknadil v šoli – to glede zajtrka, ki se zdi skromen. Doma ne imej sladkarij. Nič cukrastega. V šoli ne boš mogla preprečit.

O hrani se nikoli ne pogovarjajte z vidika kil in debelosti, temveč z vidika zdravja. Gibajte vsi z otrokom – tako se spreminjajo vzorci. Otrok, ki se veliko giblje, ima manjše potrebe po nezdravi hrani. Ne vzbujaj mu slabih občutkov, da ne boste iz debelosti v puberteti prešli v anoreksijo.

Pri nas se je čudežno uredilo v puberteti,  ko se je sam za to odločil. Je še vedno veliko, vendar zna tudi pokurit. Sladkarijam se je odrekel čisto.

Dogovor!

Nikakor prepovedi!

Ce meni kdo oreoove sladkarije, bom cel dan jedla samo te! Otroci so pa sploh taki, da je prepovedano najboljse.

Dogovor. Pojedel bos to in to takrat in takrat.

Torej, jedilnik, ki je znan v naprej, najbolje za par dni, da tocno ve, kaj bo jedel in kdaj.

Vedno na jedilniku oriboljsek! Nekja, kar ima rad, da se temu veseli, ce mora za malico pojest pomaranco in kreker, da ve, da ga za kosilo ob kupu zelenjave caka se nekaj, kar ima rad.

To je za tebe dela cez glavo, ampak se splaca.

Koliko je visok in koliko kg ima. Necak ima 95 kg visok je 170. Star 14 let. Poje ogromno, po mamino je  krivo za debelost vse drugo, od sole, rojstnih dnevov itd.. Doma pa se base z nezdravo hrano in naroca wolt itd.. Tale izgovor bi bil tudi dober za njo.

Mi bijemo enak boj. 9 let, punca 13+kg preveč. Da opišem naš najslabši dan.

Zjutraj zajtr doma – naredim ne vem jajčko in kos rženega kruha. Ne bom jedla. V šoli malica – recimo, da je gris s čoko posipom – gre najmanj 2x – ker rada je, in ni izbirčna, se je zadnjič pohvalila, da jo ima kuharica rada in ji da še posebej veliko porocijo – zraven grisa jedo kruh (???) (veš mami kak dober bel kruh imamo vsak dan zraven za malico, če kdo ne je malice – jaz si ga vsak dan vzamem ((btw doma je ržen, polnozrnat, pečem ga doma)).

Potem je kosilo – recimo danes mlinci (njena najljubša jed) in piščanec. Šla bo zagotovo 2x če ne 3x iskat.

Gredo punce peš domov – najprej obvezno v trgovino, ki je zraven šole. Hodi 6 punc skupaj. Naša dobi 5eur na mesec. Ko zapravi ni več. Ostale dobivajo v povprečju 20. Rekorderka se pohvali, da dobi 50 eur na mesec (10 od atija, 10 od mamice, ki sta ločena potem pa še oboji stari starši tekmujejo, kdo ji bo več pornili v rit). To pomeni, da vsak dan po poti domov mlatijo čips kokakolo fanto sladkarije sladoled ipd.

Pride domov – lačna lačna lačna. Ko/če bi bil, vzame pol listrski jogurt iz hladilnika in kak rogljiček ali pa sendvič, v skrajni sili si naredi kosmiče ali čokolešnik – zato je hladilnik čez teden prazen, kruha nimamo, mleko in kosmiči pod ključem.

Pridem domov skuham kosilo. Poje odraslo porcijo. Bi si nadevala 2x, če ne bi nič rekla. Poje se vse – od ričeta do pasulja do zelenjavnih minešter krompir leča čičerika  svinjsko govedina piščanec ribe lignji klobase zaseka česen ni da ni – špurava ni. Dobro je vse.

Se pogovorimo pogovarjamo obljubi vse da ne bo pa potem se zagovori in vidiš, da jo je sram, da ve, da ni ok, ampak si ne more pomagat. Nočem pa težit, ker me je strah, da bo v puberteti prišlo do bulimije ali česa podobnega.

Šport – 2x tedensko hodi na plesne, na sprehod z mano kakšno urco, med vikendi kolo pa pohodništvo, plava rada. Giba se rada, ampak, ker imam takšno službo, da hodim pozno domov, še več otrok in pa tudi gospodinjstvo je treba pošlihtat, se pač pozna, da se gibamo med tednom premalo.

Otrok je, zrasel bo… Naj je, se pac gleda da to kar je je zdravo, hranilno in nasitno. Pa sportat oziroma vsaj hodit pa bo vse ok….. Da se pa otroka napada kok poje pa kok ma kil je pa bolano…

In potem se sprasujete zakaj se prenajeda pri takih starsih bi se jaz tud! Za kozlat ste

Z mojo težo in izgledom se je celo sorodstvo bolj ukvarjalo, kot jaz.

Ko sem v gimnaziji kasirala blažjo obliko anoreksije, so se pa vsi poskrili. Samo starša, ki sta me gnjavila in morila že prej sta ostala. Mislim, da ju je to streznilo in me nikoli več nista ocenjevala preko hrane.

To se namreč rado zgodi pri debelih otrocih, njihova vrednost pade na nivo tega koliko in kaj so pojedli, kako debeli so in kako izgledajo.

Poiščite hobi, stvari, ki ga/jo zanimajo, odstranite telefone, tablice in računalnike in mu/ji pomagajte da najde nekaj, kar mu/ji bo dalo smisel v življenju.

Pa seveda zdrave navade cele družine in radi se imejte.

Srečno!

Vsi v družini smo “slang”, razen našega 12-letnika. Že od nekdaj več je. Enostavno bi jedel, jedel in jedel. Pa ne ker je lačen, ampak ker je dobro. Pa omejujemo sladko (nimamo doma), omejujem hrano (ja, povem, da je 1 kos kruha z namazom in skodelica mleka povsem dovolj za en recimo jutranji obrok), kuham čimbolj zdravo, manj mastno, veliko zelenjave. Ampak on bi se lonec polizal. Otrok veliko zunaj, v gibanju. Ampak vseskozi s preveč kilami. Tudi pove, da v šoli dobi velike porcije in če gre po repete, dobi se večjo porcijo kot v startu. Sem se zelo držala nazaj in ne sitnarila, ampak tle sem pa po mizi udarila. Da po repete se ne hodi. Če me bo upošteval, se bo tako videlo (na telesu), če ne, grem na šolo jaz. Zaenkrat vsaj ohranja težo, kako bo, ne vem. Ima pa res prav željo, jesti, jesti, jesti. Noro.

Ampak vsi starsi (kot berem) imate izgovor.

Od te motnje, do druge, rojstni dnevi, pozno iz sluzbe.

Prvo se usesti sam s sabo – kako pomagat z zdravim nacinom vsi.

Ne vi v sluzbi “halo sinko pojdi na sprehod”. Skupaj. Ce je vojna je vojna za vse.

Pa seveda brez psihiranja ampak z razlago. Je dosti lahke hrane. Saj vemo kaj redi kruh, testenine, sladkarije

Recept je za vse enak “manj zri, vec migaj”

Sprehod 1.5 km 2 x na teden ni nobeno gibanje

Ste ga mogoče testirali za Prader Willijev sindrom? Pojdite k zdravnici, da vas napoti k endokrinologu na Pediatrični.

Nekje sm prebral da so elektrosoki zelo uspesni pri odpravljanju tega problema vendar se metoda uporablja samo v Svici. Da pa se na youtubu najdit kako jih doma sam naredis v garazi, vse dele se dobi v Bauhausu za okoli 150eur.

Sem enkrat že dolgo tega nazaj na TV gledala oddajo, kjer sem ugotovila, da imam prav to – možgani ne dobijo sporočila, da sem jedla in se najedla.

Težavo sem rešila z ogromno zelenjave, ki mi je napolnila trebuh, in le malo mesa ali priloge….počasi je šlo dol s kilogrami.  Ko sem enkrat uspela razčistit tudi ostale težave in dobila voljo do normalnega prehranjevanja pa je šlo lažje. Zdaj vem, da lahko pojem celega piščanca pa bom še zmeraj lačna – toda zavedam se, da ga ne potrebujem – to mi uspe v dobrih dneh, v slabih še zmeraj pojem veliko skledo solate in malo priloge da imam občutek da sem se najedla.

Kako to rešiti pri otroku nimam pojma, je moj sin imel enake težave, pojedel je vse in še več in je bil še lačen. Sva se enkrat usedla in sem mu razložila kako meni to uspeva reševat – sedaj že najstnik se je skuliral in mu s pomočjo zelenjave prav tako uspeva držat normalno težo. Je pa bil starejši, ko sva debatirala o tem.

In verjemi mi, kdor ni šel skozi nikoli ne bo raumel, kako si lahko po gromozanskih porcijah še lačen in lačen in lačen.

Tkole, merjenje in tehtanje hrane ne deluje. Deluje pogovor. Samo, kako se pogovarjat. Moja hči je pri 8 letih nehala jest. In ko so jo bile same kosti smo opazili. Rešili smo zelo hitro. Pogovarjaš se takole: Za kaj toliko ješ? Kakšne so tvoje čustvene težave. Ponavadi takim otrokom manjka čustvena opora. Kdaj ga pohvalite. Ko je bil majhen, a ste ga mogoče preveč hvalili, ko je pridno jedel. Vpišite ga v šport in ja obvezno ga pohvalite. M9goče mu manjka pihvala, na kateremkoli področju. Objemi. No pri moji jčerki smo igotovili, da ima presuho sošolko, ki ji dedek govori, da mora bit suha. In na rd je ta dedek rekel naši, da je debela, čeprav je bila normalna. In tko je fasala anoreksijo. Una punčka je še zmeraj anoreksična, naša ni. Vse neljube dogodke, stiske izvrtaj iz njega. A ga je kdo užalil? Za kaj trpi in tako dalje. Ne gre v enem dnevu, vsak dan se pigovarjaj o tem z njim.

Na prvem mestu je premalo čustvene topline in ljubezni. Kolikokrat mu poveste, da ga imate brezpogojno rada in ga objamete. Brezpogojno pomeni brez pigojev. Tudi teža ni pogoj. Kaj počnite skupaj. Nekaj delajte. Ko kaj naredi obvezno pohvala.

Ko se otroci takole prenajedajo, pomeni samo eno – nimajo čustvene opore in topline. Ne čutijo se varni, zato se filajo s hrano. In bolj jih maltretirate s to hrano ter iščete neke ‘hormonske’ vzroke ter jih disciplinirate pri hrani, bolj jim povzročate še večjo stisko. Dejte že dojet osnove. Hrana je nadomestek za ljubezen. Matere ste pa hladne in trde, večinoma. Vidim pri kolegici – hčerka poje 4 večerje! Neprestano išče hrano. kaj je vzrok? mama. Nič drugega. Seveda mati misli, kako polna ljubezni je do hčere in vsa predana, samo ni res. Sem ju videla večkrat. Polno kritike, gnjavaže, hladu, ker je mama kot oseba že bolj tak tip. Ni preveč srčna niti topla – čeprav se sama seveda ima za takšno, saj to je vedno tako. Hčera pa je in je. Meni je popolnoma jasno zakaj, kakšen manjko v resnici futra. Rabi objeme, pogovore, podporo, ljubezen. Večina mater tega ni sposobna dat. ne zares in velikokrat ne na način, kot bi otrok res potreboval. Ali pa je mama polna nevroze in ansksioznosti ter to prenaša na otroka, ki se ščiti s tem, da veliko je. hrana namreč pomeni, da boš preživel in da boš varen. Ko otrok preveč je, preprosto pomeni, da je v sebi tesnoben in prestrašen, hrana pa pomeni varnost, zavetje. Tako da namesto da težite otrokom, kar samo še slabša situacijo, se raje vprašajte, kako tesnobne in nevrotične ste same, in raje poglejte, ali otroku res izkazujete ljubezen.

Poznam še en tak primer siljenja v hujšanje. Hčerka pri okroglih, mama stroga, nevrotična, hladna in kritična. Jasno da hči več je. mama teži, da naj hujša, rezultat: poskus samomora. seveda ni delala hči samomor zaradi hrane, delala ga je, ker čuti, da je mama zares ne sprejema. Najprej to rešuje s hrano, na to dobi še več teženja, kar vodi samo še v večje psihične težave. To je pač ekstremen primer, samo za ponazoritev, da je skrajni čas, da se malo ozavestite in dojamete, da življenje ni matematika in da ni ‘slučajno’, da eni otroci hočejo več jest, ampak gre vedno in brez izjeme za psihološke vzroke, zlasti za pomanjkanje občutka varnosti. Tako da se mora v takem primeru zlasti mama vprašati o svojih tesnobah, o svojem hladu, o svoji sposobnosti ljubezni.

Sami intelekt, frocu daj manj za jest, velik sprehoda pa pogovore

Jaz lahko požrem celega piščanca pa kup zelenjave, da me trebuh že boli pa mi je slabo, pa dokler ne požrem zraven vsaj 3 žlice OHjev nimam občutka sitosti.

Za znoret.

tak ja, že v najbolj rani mladosti mu privzgoji motnjo prehranjevanja

omejevanje hrane in vaganje tega, kaj poješ, je garant za to, da se to pri otroku razvije. da ne govorim o tem, da ti bo začel skrivat to, kaj je in koliko poje.

daj mu na razpolago nizkokalorično in nasitno hrano, ki je lahko poje, kolikor hoče. v šoli pa mora imeti striktno omejene obroke. kuharica mu nima kaj dajat poleg. to pa na šoli menda lahko dosežeš s potrdilom zdravnika, da je to potrebno.

tisto o čustveni toplini tudi še kako drži.