Violeta77, po tvoji burni reakciji sklepam, da tudi sicer težko sprejemaš karkoli, kar ni po tvoje. Je kar kruta realnost, da se nekatere mame borijo za alimentacijo, pa ne samo to, tudi da bi partner kdaj sploh vzel otroka k sebi, ali pa vsaj poslal čestitko za rojstni dan. Torej je tvoj sin sigurno v prednosti pred kakšnim zapuščenim otrokom. In zaradi tega si res lahko srečna. Če le za masko zaskrbljenosti medsebojnega odnosa oče-sin ne pričakuješ podpore v mišljenju, da je slab oče in da boš njuno vez lahko “forumsko argumentirano” rušila na CSD. Sprijazni se, da imata vsak svoj vzgojni ali nevzgojni princip in kakor mora bivši “požreti” kar njemu ne odgovarja, tako moraš tudi ti. Verjamem, da se ti tvoj bivši ne zdi idealen, ne mož, ne oče, ker ko bi bil, verjetno ne bi bil bivši, a ne?
Dopusti otroku, da si gradi most z očetom po svojih močeh, in če sin ob nekvalitetno preživetem času z njim izgublja, tega verjetno ne bo rešilo niti sukanje telefonov, niti CSD. Prav toliko kot izgublja sine, pa izgublja tudi oče. Zato si ti nikakor ne smeš privoščiti, da si “slaba” mama, polna prepovedi ali negativnih komentarjev, kaj otrok lahko pri očetu počne in česa ne. Z dozorevanjem bo otrok spoznaval “vrednost” očeta in če bo nekoč idalna slika padla, bo precej slabše zate, če boš za to v otrokovih očeh kriva ti. Kar se samih iger tiče, bi svojemu otroku absolutno postavila mejo, da je to skupni “šport” njega in očeta, da se lahko o tem pogovarjava (s čemer bi vzpostavila nevidni nadzor), da pa tega pri nas ne bomo niti počeli, niti spremljali rezultatov. Če bi me že tako motilo – ne vem, ker nimam negativnih izkušenj, pa igramo loto z otroci že od malega, seveda skupaj z očetom in možem.

sandra, zivljenje ni crno belo. Car zivljenja je ravno v tem, da je sestavljeno iz mozaika v katerem so ploscice vseh barv. Vsi mi v zivljenju gresimo in v kaksnih grehih tudi uzivamo. Scititi otroka pred tem in ga zapirati pod steklen zvon nima smisla. Ko bo enkrat okusil, kaj vse zivljenje ponuja, bo veliko lazje zasel na stranpoti.

Kaj je za otroka dobro? Ne glede na mnozico super mam na tem forumu, si upam trditi, da nihce od nas tega pravzaprav natancno ne ve. Otrokom dajemo tisto, za kar sami mislimo, da je dobro. Spomni se svojih starsev, koliko napak so zagresili pri tvoji vzgoji v dobri veri, da ti zelijo in delajo samo dobro.

Nimam se za”supermamo”, sprejmem tvojo razlago, jaz pa sem v tem primeru še vedno enakega mnenja kot sem ga prej zapisala. Da pa življenje ni črno belo, vem, enako pa imamo pravico do izražanja svojega mnenja.
LP

Se podpišem!