Vedno poslušam, kako je OŠ lahka in kako lahko je imeti 4 in 5, če si le malo brihten in sposoben, moja hči v 7. razredu pa pri lahkem predmetu test piše 1. Mislim, da jo res vidim precej realno in niti slučajno ni butasta, zanima jo milijon stvari, šolska snov pa ne.

Kako takega otroka motivirati, če sam ne najde interesa, … če sploh? Vpis v SŠ ji je še preveč oddaljen, da bi se resno zavedala, kako pomembne so točke. Pri pouku ne posluša, ampak sanja, doma pa bere, namesto da bi se učila. Ima strukturo, red in urnik, a če ji ves čas ne gledam pod prste, odbluzi v svoje svetove.

Po svoje jo razumem, ko gledam, kaj se učijo, zna biti tako neživljenjsko in dolgočasno … pri naravoslovju recimo piflarija namesto realnega znanja, ampak vseeno je šolo treba narediti.

Imate kakšen dober nasvet?

Staršem je zelo težko razumeti, da je njihov otrok pač butast, da v življenju ne bi veliko dosegel, ne bi znanstvenik, ampak aranžer, frizer…Niso vsi otroci pametni, veliko je neumnih, a o tem se ne govori.  Da imaš v OŠ slabe ocene, ti to že nekaj pove. Do gimnazije verjetno tak otrok nikoli ne pride.

Ah kaj bluziš o neumnih otrocih… pač nima interesa. Pri nas je imel celo osnovno šolo lepe ocene, prvi letnik srednje tudi, v drugem je gladko pogrnil. Zanimalo ga je vse drugega, kot šola. Potem je ponavljal, izdelal, pa tudi tretjega in četrtega (zaenkrat) brez problema. Pač faza, treba je vzbudit zanimanje oz. motivirat. Na lep ali manj lep način.

Spregledalo si bistvo tega kar avtorica sprašuje.

Vsaka učiteljica ti bo povedala, da je v resnici precej butastih otrok. Izgovorov imajo starši cel kup. Najpogostejši: je len…

Avtorica, kaj bi bilo zate realno znanje pri naravoslovnih predmetih?

HVALA CHARLY KERKIR
Zdravo
Najlepša hvala Bogu, da je CHARLY KERKIR ponovno postavil na mojo pot.
Za vse vaše finančne potrebe ali če ste v finančnih težavah, se morate samo obrniti na tega čudovitega CHARLY KERKIR in popolnoma boste zadovoljni. Ta človek mi je pravkar pomagal z majhno vsoto 30.000 € in to je zame dovolj.
On je srčen človek, zahvaljujoč temu čudovitemu človeku sem lahko dvignil svoj življenjski standard in svoj dolg.
Če potrebujete majhno posojilo, jih kontaktirajte in ne boste razočarani.
E-pošta: [email protected]
hvala

POZOR;
Če niste iz Slovenije, prosim ne motite

OŠ ni niti najmanj dokaz inteligence. Najboljše v ocenah so marljive punčke, ki so se sposobne več ur učiti. OŠ je zelo zahtevna, veliko bolj kot pred leti, in resnično brez težav so le malokateri učenci. Dislektiki npr. imajo lahko visoko razvito inteligenco, v OŠ pa komaj lezejo. Potrebno je najti močna področja in jih v tem vspodbujati. Eno šolo mora skljukat, potem pa so zelo uspešni v svojem poslu. Velikokrat bolj od odličnjakov v OŠ. Pišem kot učiteljica in mama dislektika.

To si vse zamudila,otroka mors motivirati že veliko prej,pred šolo,skozi igro.

Daj daj,na pravo im medicino pridejo sami odličnjaki samo,in tudi samo ti so zmožni nardit ta dva faksa.

Spet ena, ki fantazira o dislektičnih genijih in nesposobnih odličnjakih. Dobro, da mene nisi učila.

Lahko konkretno opišeš kako?

Od rojstva naprej se pri otroku spodbuja zelja po znanju, od sole naprej pa tudi skozi solsko snov.

Razumem, da so nekatere snovi IN PREDAVATELJI zelo suhoparni in dolgocasni, a vsa ta snov se lahko poveze z realnim zivljenjem.

Mi smo se doma pogovarjali o snovi, kar so jemali v soli, smo povezali v realnosti, da to ni bila samo napisana snov, ampak nekaj uporabnega.

Ne mores otroka motivirat samo z ‘uci se’, bolj zaleze, ce snov pretvoris v znanje.

Ja ti otroka poznas in pogruntaj kako ga motivirati,otroci so različni in s tem imajo različne vzvode za motivacijo.

… potem pa skozi čas pride na plano ugotovitev, da je tisti z ne ravno bleščečimi ocenami, npr. kot frizer, dosegel mnogo več v življenju.

Mojmu sinu je

Ko se je ucil

Nagajalo da so mu misli skakale v glavo in ga odvracale da bi vedu kaj se uci.

Zato se je ucil na 10min

Pa 10 odmor

Res ja.Hvala bogu da te ni učila.Eno butasto dete manj.Ni škode.

Sposobnost pomeni tudi znat prepoznat, zakaj so ocene pomembne in zakaj je treba vložit vsaj minimalno truda.

Ja, res, noben otrok očitno ni butast, samo potem ko odrastejo postanejo butasti.:)

Dajte, no!! Enemu poveš enkrat, lahko te napol posluša, bo vse razumel in znal. Drugemu poveš dvakrat, šele takrat bo zastopil. Tretjemu stokrat razložiš, ni šans, da dojame, enostavno ne razume. Seveda so pametni in manj pametni otroci, samo bog ne daj, da rečeš, da je otrok neumen.

Tvoja je v sanjskem svetu, ker tja beži, saj ji je snov pretežka. V sanjski svet se ponavadi zatečejo manj bistri otroci ali avtisti ali oboje. Predvidevam, da tvoja ni avtist. Zelo bister otrok bo v šoli samo napol slišal razlago, naredil par nalog in zadevo znal za odlično. Povprečen mora v šoli poslušati in doma vaditi, da dobi odlično. Podpovprečen bo v šoli v sanjskem svetu (tudi ti in jaz bi bili, če bi morali vsak dan poslušati o kvantni fiziki), doma nalog ne bo hotel reševati ali bo rabil veliko pomoči pri nalogah, kljub temu bo imel slabe ocene.

Odpri oči, tvoja hči je pač pod povprečjem. Najbrž ni v 7. razredu postala taka, ampak je tudi prej imela relativno zanič ocene ob relativno veliko domačega dela, zdaj pa ne sfolga več. Veliko teh otrok se upira in se noče več učiti, saj od malega vidijo, da rabijo veliko več truda kot ostali za tiste dvojke ali trojke.

Vedno poslušam, kako je OŠ lahka in kako lahko je imeti 4 in 5, če si le malo brihten in sposoben, moja hči v 7. razredu pa pri lahkem predmetu test piše 1. Mislim, da jo res vidim precej realno in niti slučajno ni butasta, zanima jo milijon stvari, šolska snov pa ne.

Kako takega otroka motivirati, če sam ne najde interesa, … če sploh? Vpis v SŠ ji je še preveč oddaljen, da bi se resno zavedala, kako pomembne so točke. Pri pouku ne posluša, ampak sanja, doma pa bere, namesto da bi se učila. Ima strukturo, red in urnik, a če ji ves čas ne gledam pod prste, odbluzi v svoje svetove.

Po svoje jo razumem, ko gledam, kaj se učijo, zna biti tako neživljenjsko in dolgočasno … pri naravoslovju recimo piflarija namesto realnega znanja, ampak vseeno je šolo treba narediti.

Imate kakšen dober nasvet?

A si res tako naivna, da misliš, da je OŠ lahka?

NI, precej težka in naporna je.

In kateri predmet je zate lahek? Kar je zate lahko, ni nujno, da je lahko za tvojo hčerko.Smo si zelo različni, veš.

Zakaj bi bila tvoja hči BUTASTA? Kako moreš sploh to napisat?

Vsi imamo MOČNA in ŠIBKA področja.Tudi tvoja hči! In točke niso tako pomembne, kot misliš ti!

Normalno, da sanja, saj je v puberteti.Si že kdaj slišala za te hormonske spremembe? NE?

Take pišeš, kot da si priletela iz drugega planeta in se čudiš stvarem, ki so dokaj normalne!

Nasvet? Tam, kjer ji ne gre, ji malo pomagaj, spodbudi, povprašaj, skupaj pojdita čez kakšno snov.Pomagaj ji, da bo malo odmetala kup snovi, če vidiš, da ne zmore.

Ne pa da pišeš, če je butasta…

Kaj te tako skrbi srednja šola.Jo boste  pač vpisali  najprej na eno triletno poklicno.Ko bo to oddelala s prav dobrim, bo srečna in zadovoljna, ker bo ugotovila, če malo pomiga, da so učinki krasni.Potem pa samo po stopničkah naprej.

Ves svet je pred njo.

blablabla

Tako kot so odrasli butasti in pametni, so tudi otroci. Seveda pa je hud greh, če rečeš, da je otrok butast.

Okej, ni butast, ampak ima sposobnosti pod povprečjem. Bo to šlo? To menda priznavaš, da nimajo vsi istih intelektualnih sposobnosti? Eni imajo tako nizke sposobnosti, da imajo duševno motnjo. Ali pa so tudi oni bistri?

Dajte se nehat sprenevedat! Ja, tudi otroci so butasti. Seveda pa se te besede ne sme uporabljati.:)

Dislektiki res ne bodo zdravniki (po uradni medicini) in pravniki, verjetno tudi ne univerzitetni profesorji, je pa zelo verjetno, da bodo zelo uspešni v svojem poklicu. Če ti je cilj v življenju postati zdravnik ali pravnik in nimaš učnih težav, si lahko srečen. A sreče so lahko tudi marsikje drugje. Še vedno bom učiteljica, ki bom poskusila gledati na učenca kot posameznika in ga bodriti na njegovih dobrih področjih.

Verjetno si zamešala vse te novodobne diagnoze, kjer imajo podpovprečno zmogljivi otroci diagnozo disleksija oz. bralno napisovalne težave. Ker jim ne morejo napisati, da gre za lažjo ali zmerno duševno motnjo, ker bi v tem primeru morali iti v posebno šolo. Ker starši nočejo, da gre otrok v posebno šolo, si strokovnjaki zmišljujejo motnje (disleksija), da lahko ostane v navadni šoli. Veliko otrok, ki naj bi bili dislektični, ima v bistvu znižane sposobnosti.

Drugače pa so dislektiki lahko zelo bistri, svoje težave zmorejo sanirati brez kakšnih prilagoditev in pomoči in ni nobenega razloga, da ne bi mogli postati zdravniki ali pravniki ali karkoli pač že. Gojc je celo scenarije pisal.:)))

Samo, da veš več od mene, ki se s tem vsakodnevno ukvarjam. Mimogrede, disleksij poznamo več stopenj in nekateri zagotovo ne bodo pisali scenarijev, ker niso sposobni napisat enega razumljivega stavka. Vedo pa več o računalništvu, fiziki, imajo skoraj fotografski spomin, znajo logično povezat in nadgradit komplicirane probleme, ne bodo pa nikoli prebrali knjige.