Predvsem so piflarji sposobni naredit ta dva faksa.

In kdo si ti, da določaš kdo je dislektik in kdo ima znižane intelektualne sposobnosti? Torej tvoja izobrazba je nevrološke smeri? Katere, bova še kakšno rekli na to temo? Pa ja menda ne pedagoške, ker pedagogi imajo koliko točno nevrologije pri svojem izobraževanju?

Kaj imaš od tega, da nekoga ponižuješ? A ti to da kako zadoščanje? Ti tapkanje takih postov pomaga pri reševanju osebnih težav? Kje te pravzaprav čevelj žuli?

Za vse mame, ki mislijo, da so njihovi otroci geniji, a so samo zasanjani, nimajo interesa ali so leni. Da bo ze enkrat mir s tem fantaziranjem. Svojemu otroku pomagajte pri predmetih, ki mu ne grejo, od malega ga ucite delovnih navad, spodbujajte ga pri njihovih interesihin in upajte na najboljse, a bodite realne. Veliko je odvisno tudi od vasega in ocetovega odnosa do sole in uciteljev. Ce imate negativen odnos do sole, do programa ali do uciteljev, kot avtorica te teme, otrok to zacuti, tudi ce mu tega ne poveste direktno.

Gaussova krivulja IQ:

Gaussian Distribution of Intelligence

Svet vodijo ljudje, ki jih je šolski sitem prepoznal kot pametne in kje je svet? Sedaj pa res ne vem, ali je s sistemom nekaj narobe, ali je nekaj narobe z ljudmi, ali pa je svet kot materija zajebal?

Ti torej svetuješ, da se bo svet in ljudstvo popravilo, s “še več istega”? Kdo že ponavlja poskus z po istem poskus po istem postopku z istimi sestavinami in pričakuje željen izid?

ja.. nasvet je da se velik pogovarjaj z njo, o vsemogočem, da bo ugotovila kaj točno jo zanima in da se bo tistemu posvetila maksimalno. Pri nas je bila tudi OŠ problem, sploh pri najmaljšem, ki ima res močn karakter in je vedno od učiteljev želel več kot so dajali … nekje v 7R je ugotovil da gre učiteljem v resnici na živce in postal čist nezainteresiran za šolo … ampak svojim stvarem je pa posvetil max časa. Na gimnazijo je komaj prišel s točkami, ampak že od 1L je med boljšimi, ne da bi vlagal poseben napor v učenje. Z levo roko podela vse. Ampak midva sva res neskončno ur  predebatirala na temo šole in življenja. Zdej v zadnjem letniku ima res jasno podobo o sebi …. kaj in kdo je on in kaj si želi.

Pa pusti vse te komentarje o butastih otrocih … vsak si mora poiskat stvar, v kateri je dober. Če bi ti ljudje to pri sebi našli, ne bi pisali teh neumnosti. Bodi ji opora in podpora, brez pametovanja.

Specialna pedagoginja.

Sem tudi v komisiji za usmerjanje. Zato pa vem, kako v reali delujejo te zadeve.:) Če napišemo za otroka v strokovno mnenje, da ima zmerno duševno motnjo, ga moramo usmeriti v posebno šolo. Problem nastane, ker se bodo starši pritožili in pritožbe gredo na ministrstvo, ki pa nikoli ne presodi v škodo staršev. Zato se pač napiše motnje branja in pisanja (kar disleksija tudi je). Ampak otrok nima težav zaradi disleksije same po sebi (ne gre za specifične učne težave), pač pa zaradi znižanih sposobnosti. Seveda ima lahko tudi disleksijo, vendar pa hkrati ne zmore abstrahiranja, ne razume preprostih navodil itd. Na kratko, moral bi biti v posebni šoli, pa ga tja ne moremo poslati, če se starši ne strinjajo. Po navadi se čaka, da v starših ta misel dozori.

Po drugi strani imamo dislektike, ki so dejansko samo dislektiki in so povprečni ali nadpovprečni. Ti zmorejo kompenzirat svoje težave, ki sčasoma izzvenijo ali skoraj izzvenijo. In za take ni nobenih ali skoraj nobenih omejitev pri odločanju za bodoče poklice.

Bo dovolj?

Kje pa koga ponižujem, pa res ne vem. A s tem, da povem, da so nekateri otroci pač inteligentnejši od drugih? To je žalitev?

Napiši kam pridem na kavo, da te spoznam, ali se moram registrirati, da bo zasebno, ker take strokovnjake kot si ti, bi dejansko rada videla v živo? Pa tudi o SNAP sistemu imam veliko vprašanj, tako da napiši, kako ti odgovarja, da se dobiva.

Od kdaj je specialna pedagogika kompetenca za dajanje ocen ali diagnoz o duševnem, ali nevrološkem stanju kogarkoli? Prosim popravi me če se motim, da si kot spec. pedagoginja imela točno o (nič) ur nevrologije in psihiatrije.

Kaj te pa zanima? In kaj v zvezi s SNAP? SNAP-3, SNAP-V?

Če bi se z vsemi, ki imajo vprašanja, dobivala na kavi, bi lahko samo to počela.:) Na vprašanja odgovarjam v svoji pisarni v službenem času. Zate tukaj na forumu naredim izjemo.:)

Poglej si Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 23. člen.

Torej kam pridem v pisarno? Tudi če nisi v Sloveniji, ne bo problem!

Kar se SNAP tiče me pa znima samo to, na kater segment zaznave se nanaša, ali kateri bta spekter zajema! Saj veš zakaj ne, saj ti nevrologija ne dela težav?

Jaz ničesar ne svetujem in ne pišem o svetu in ne o svetovnih voditeljih. To si ti sama povlekla iz rokava. Pišem, da niso vsi otroci enako sposobni, za ilustracijo sem dodala Gaussovo krivuljo, in pišem, naj jim starši pomagajo, da bodo dosegli svoj potencial. Če tvoji otroci iz mojega pisanja potegnejo enake zaključke kot ti, se ne bi čudila, da imajo v šoli težave.

Glej na podlagi izkušenj z mojima dvema otrokoma ti povem da je ocena odvisna od več dejavnikov.

Prvi je sigurno od tega kako učitelj podaja snov. Če je razlaga zanimiva in razumljiva bo otrok v šoli odnesel več.

Drugo je kaj otroku leži, vsi predmeti otroku ne ležijo enako. Imam enega otroka ki brez posebnega dela razen nalog dobiva 5 v naravoslovju in pride na državna tekmovanja. Ampak da ima angleščino 4 mora pa vložiti kar veliko truda.

Tretji razlog pa je karakter in lenoba – hvatanje krivin po domače.

Sicer nisi napisala pri katerem predmetu je dobila 1. Če je to npr.matematika, potem imaš problem. Če je to pri kakšnem piflarskem predmetu, potem je kombinacija lenobe in mogoče tega da ji predmet ne odgovarja.

Jaz kot starš bi ji zatežila. Nezadostna ocena ni dovolj. Vprašala bi jo kaj bo naredila, da to popravi in kaj da se ji to ne bo ponavljalo. Potem te pa čaka vsakodnevno teženje. Vem da je naporno, ampak tako pač je.

Pa še repliko specialni pedagoginji tu gor. Res je žalostno da “specialisti” tako predalčkajo. Po vaših merilih bi bil Mozart, Einstein ali Newton polni odločb in zreli za posebno šolo.

Ti si član komisije, ti ne daješ diagnoz pač pa podaš ustrezne pedagoške prilagoditve. In to je tvoje delo draga moja, diagnozo da samo in le medicinc.

” Komisije za usmerjanje prve in druge stopnje so imenovane glede na vrsto ovir, motenj in primanjkljajev v sestavi treh članov: specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater ali specialista pedopsihiater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa tisti, ki otroka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb.” 

Z drugimi besedami, ti si lekator ne diagnostik, a bo zdaj šlo?

SNAP je pripomoček, s katerim se zbirajo podatki  o nekem otroku. Vprašalniki, ki jih izpolnejo učitelji, starši in otrok, različni za vsakega od njih. Usposobljeni za branje teh rezultatov smo lahko specialni pedagogi, logopedi, psihologi.. pač tisti, ki smo naredili ta dodatna izobraževanja. Glede na to, da so to informacije o socialni in šolski samopodobi, učnih težavah itd., ni nobene potrebe, da bi bili nevrologi.

A zdaj je ze Mozart na listi teh genijev? 🙂

Kaj zate pomeni diagnoza? V strokovnem mnenju, kot je napisano, se napiše, ali ima otrok BRALNO – NAPISOVALNE TEŽAVE ali ne. Usposobljeni smo za ugotavljanje, ali ima otrok DISLEKSIJO ali je nima. Če otroka obravnava tudi pedopsihiater (kar ni nujno), poda tudi on svoje mnenje. Prav tako poda specialni pedagog svoje mnenje, ki se nanaša točno na to, ali je zaznana disleksija ali ne, kakšne so še druge težave otroka, ali gre za specifične ali splošne učne težave… Psiholog naredi teste intelektualnih sposobnosti, šolski zdravnik svoje mnenje in vse skupaj je strokovno mnenje, kamor se vsi podpišemo. Kaj točno te muči? Samo da bi kontrirala? Za to žal nimam ne časa ne volje. Če imaš kakšna dejanska vprašanja, vprašaj, če pa te je zbodlo samo to, da ima morda tvoj otrok intelektualni primanjkljaj, pa tega ne moreš sprejeti, pa oprosti, to ni moja težava. Tukaj pač ne mislim stvari zavijati v celofan, povem tako, kot je.

Ne morem verjeti, kako lahko tako butasto razmišljaš.

Poznam ljudi ki nimajo dokončane niti popolnoma OŠ, pa vodijo uspešna podjetja oziroma so zelo visoko prilezli. OŠ nam da osnovne socialne veščine in nima povezave z uspešnostjo v kasnejši dobi.

Tudi gimnazija, oziroma katera koli fakulteta kasneje ni zagotovilo za uspeh v življenju. Treba je predvsem videti priložnost, ki nam jo trg ponudi in jo izkoristit. Ogromno vlogo danes igrajo veze med ljudmi, ne pa sposobnost posameznika.

Jah, no, saj smo vsi gledali Forresta Gumpa, ampak to je pač film.:) V reali pa je tako, da tisti, ki niti OŠ ni uspel končati, ker pač ni zmogel težavnosti, v življenju ne prileze prav visoko.

Diagnozo dislekcija, DIAGNOZO, draga moja, lahko poda samo in le zgolj medicinc, zato so tudi vljučeni, vi kot karkoli že, je ne morete, ker nimate kvalificiranih znanj. Torej vi izdate odločbo in ne diagnoze. Je razlika veš!

Torej upam, da sva razčistili, da diagnosticiranje pusti stroki, ti glej da boš pripravljala strokovne individualne načrte pomoči, ki bodo koristili, ne pa da ti določaš, kdo kaj je in kdo kaj ni.

Ker se že tako obešaš na definicije – kaj pa je to medicinc? To ni noben uraden naziv ali izobrazba, ampak zelo poljuden izraz za študenta medicine. Izražaj se jasno, če že nekaj dokazuješ.

Tebi osnove niso jasne. Noben “medicinc” ne daje diagnoze disleksija. Jo damo kar specialni pedagogi. Ne napišemo je v strokovno mnenje kot disleksijo, pač pa kot bralno napisovalne težave, moramo jo pa prej ugotoviti s testiranjem. Kakšen “medicinc” po tvoje daje diagnozo za disleksijo? Šolski zdravnik? On napiše samo to, ali je otrok bolehen ali ne, kolikokrat manjka v šoli (če gre za dolgotrajno bolnega otroka je tu več papirologije), nima pa on nobene zveze z disleksijo. Prav tako ne psiholog, ki se osredotoča predvsem na socialne fobije, merjenje intelektualnih zmožnosti itd.  Smo kar specialni pedagogi, ki dajemo tovrstne diagnoze (v zvezi z učnimi težavami), se bo treba sprijazniti.:)

A zdaj bo izražanje problem? No prav, torej diagnozo lahko postavi samo kvalificirani kader medicinske stroke oz. po domače zdravnik, prav tako jo lahko ovrže samo in le zdravnik.

Torej upam, da sva razčistili, da diagnosticiranje pusti stroki, ti glej da boš pripravljala strokovne individualne načrte pomoči, ki bodo koristili, ne pa da ti določaš, kdo kaj je in kdo kaj ni.

Samo še toliko: individualne načrte pomoči sestavlja v šoli svetovalna delavka s pomočjo šolskega tima (razrednik, starši, otrok, svetovalna delavka, izvajalci DSP).  Na podlagi našega strokovnega mnenja in odločbe. Z IP-ji nimamo člani komisije nič.

Ni res, v šoli te ne naučijo nič uporabnega za kasneje. Vse temelji na teoriji in ostane zgolj pri tem. Znamo brati in pisati, da bi bili pa finančno pismeni nemorem trditi.

Nekdo ki opravi par koristnih tečajev, ja na boljši poti za uspešno življenje kot tisti, ki zaključi 7. Stopnjo nekoristne smeri v kateri nebo dobil službe. Najtežje pa se je sprijazniti, da bo ta moral kljub diplomi začeti kot natakar, kjer ne potrebuješ specifične izobrazbe.