Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Otrok v OŠ – sposoben, slabe ocene

Otrok v OŠ – sposoben, slabe ocene

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 19:28

Odgovor na objavo uporabnika
Zihr, 14.11.2022 ob 19:21

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 19:12

Odgovor na objavo uporabnika
blabla218, 14.11.2022 ob 19:01

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 18:51

Odgovor na objavo uporabnika
blabla218, 14.11.2022 ob 18:43

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 18:39

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 18:28

Odgovor na objavo uporabnika
blabla218, 14.11.2022 ob 18:23

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 18:12

Odgovor na objavo uporabnika
blabla860, 14.11.2022 ob 17:58

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 2280, 14.11.2022 ob 17:51

Odgovor na objavo uporabnika
oooooooooooo, 14.11.2022 ob 15:33

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 2280, 14.11.2022 ob 15:26

OŠ ni niti najmanj dokaz inteligence. Najboljše v ocenah so marljive punčke, ki so se sposobne več ur učiti. OŠ je zelo zahtevna, veliko bolj kot pred leti, in resnično brez težav so le malokateri učenci. Dislektiki npr. imajo lahko visoko razvito inteligenco, v OŠ pa komaj lezejo. Potrebno je najti močna področja in jih v tem vspodbujati. Eno šolo mora skljukat, potem pa so zelo uspešni v svojem poslu. Velikokrat bolj od odličnjakov v OŠ. Pišem kot učiteljica in mama dislektika.

Spet ena, ki fantazira o dislektičnih genijih in nesposobnih odličnjakih. Dobro, da mene nisi učila.

 

Dislektiki res ne bodo zdravniki (po uradni medicini) in pravniki, verjetno tudi ne univerzitetni profesorji, je pa zelo verjetno, da bodo zelo uspešni v svojem poklicu. Če ti je cilj v življenju postati zdravnik ali pravnik in nimaš učnih težav, si lahko srečen. A sreče so lahko tudi marsikje drugje. Še vedno bom učiteljica, ki bom poskusila gledati na učenca kot posameznika in ga bodriti na njegovih dobrih področjih.

Verjetno si zamešala vse te novodobne diagnoze, kjer imajo podpovprečno zmogljivi otroci diagnozo disleksija oz. bralno napisovalne težave. Ker jim ne morejo napisati, da gre za lažjo ali zmerno duševno motnjo, ker bi v tem primeru morali iti v posebno šolo. Ker starši nočejo, da gre otrok v posebno šolo, si strokovnjaki zmišljujejo motnje (disleksija), da lahko ostane v navadni šoli. Veliko otrok, ki naj bi bili dislektični, ima v bistvu znižane sposobnosti.

Drugače pa so dislektiki lahko zelo bistri, svoje težave zmorejo sanirati brez kakšnih prilagoditev in pomoči in ni nobenega razloga, da ne bi mogli postati zdravniki ali pravniki ali karkoli pač že. Gojc je celo scenarije pisal.:)))

 

In kdo si ti, da določaš kdo je dislektik in kdo ima znižane intelektualne sposobnosti? Torej tvoja izobrazba je nevrološke smeri? Katere, bova še kakšno rekli na to temo? Pa ja menda ne pedagoške, ker pedagogi imajo koliko točno nevrologije pri svojem izobraževanju?

Kaj imaš od tega, da nekoga ponižuješ? A ti to da kako zadoščanje? Ti tapkanje takih postov pomaga pri reševanju osebnih težav? Kje te pravzaprav čevelj žuli?

 

 

 

 

Specialna pedagoginja.

Sem tudi v komisiji za usmerjanje. Zato pa vem, kako v reali delujejo te zadeve.:) Če napišemo za otroka v strokovno mnenje, da ima zmerno duševno motnjo, ga moramo usmeriti v posebno šolo. Problem nastane, ker se bodo starši pritožili in pritožbe gredo na ministrstvo, ki pa nikoli ne presodi v škodo staršev. Zato se pač napiše motnje branja in pisanja (kar disleksija tudi je). Ampak otrok nima težav zaradi disleksije same po sebi (ne gre za specifične učne težave), pač pa zaradi znižanih sposobnosti. Seveda ima lahko tudi disleksijo, vendar pa hkrati ne zmore abstrahiranja, ne razume preprostih navodil itd. Na kratko, moral bi biti v posebni šoli, pa ga tja ne moremo poslati, če se starši ne strinjajo. Po navadi se čaka, da v starših ta misel dozori.

Po drugi strani imamo dislektike, ki so dejansko samo dislektiki in so povprečni ali nadpovprečni. Ti zmorejo kompenzirat svoje težave, ki sčasoma izzvenijo ali skoraj izzvenijo. In za take ni nobenih ali skoraj nobenih omejitev pri odločanju za bodoče poklice.

Bo dovolj?

Kje pa koga ponižujem, pa res ne vem. A s tem, da povem, da so nekateri otroci pač inteligentnejši od drugih? To je žalitev?

 

Napiši kam pridem na kavo, da te spoznam, ali se moram registrirati, da bo zasebno, ker take strokovnjake kot si ti, bi dejansko rada videla v živo? Pa tudi o SNAP sistemu imam veliko vprašanj, tako da napiši, kako ti odgovarja, da se dobiva.

 

Od kdaj je specialna pedagogika kompetenca za dajanje ocen ali diagnoz o duševnem, ali nevrološkem stanju kogarkoli? Prosim popravi me če se motim, da si kot spec. pedagoginja imela točno o (nič) ur nevrologije in psihiatrije.

Poglej si Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 23. člen.

Ti si član komisije, ti ne daješ diagnoz pač pa podaš ustrezne pedagoške prilagoditve. In to je tvoje delo draga moja, diagnozo da samo in le medicinc.

” Komisije za usmerjanje prve in druge stopnje so imenovane glede na vrsto ovir, motenj in primanjkljajev v sestavi treh članov: specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater ali specialista pedopsihiater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa tisti, ki otroka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb.” 

Z drugimi besedami, ti si lekator ne diagnostik, a bo zdaj šlo?

Kaj zate pomeni diagnoza? V strokovnem mnenju, kot je napisano, se napiše, ali ima otrok BRALNO – NAPISOVALNE TEŽAVE ali ne. Usposobljeni smo za ugotavljanje, ali ima otrok DISLEKSIJO ali je nima. Če otroka obravnava tudi pedopsihiater (kar ni nujno), poda tudi on svoje mnenje. Prav tako poda specialni pedagog svoje mnenje, ki se nanaša točno na to, ali je zaznana disleksija ali ne, kakšne so še druge težave otroka, ali gre za specifične ali splošne učne težave… Psiholog naredi teste intelektualnih sposobnosti, šolski zdravnik svoje mnenje in vse skupaj je strokovno mnenje, kamor se vsi podpišemo. Kaj točno te muči? Samo da bi kontrirala? Za to žal nimam ne časa ne volje. Če imaš kakšna dejanska vprašanja, vprašaj, če pa te je zbodlo samo to, da ima morda tvoj otrok intelektualni primanjkljaj, pa tega ne moreš sprejeti, pa oprosti, to ni moja težava. Tukaj pač ne mislim stvari zavijati v celofan, povem tako, kot je.

Diagnozo dislekcija, DIAGNOZO, draga moja, lahko poda samo in le zgolj medicinc, zato so tudi vljučeni, vi kot karkoli že, je ne morete, ker nimate kvalificiranih znanj. Torej vi izdate odločbo in ne diagnoze. Je razlika veš!

Torej upam, da sva razčistili, da diagnosticiranje pusti stroki, ti glej da boš pripravljala strokovne individualne načrte pomoči, ki bodo koristili, ne pa da ti določaš, kdo kaj je in kdo kaj ni.

Ker se že tako obešaš na definicije – kaj pa je to medicinc? To ni noben uraden naziv ali izobrazba, ampak zelo poljuden izraz za študenta medicine. Izražaj se jasno, če že nekaj dokazuješ.

A zdaj bo izražanje problem? No prav, torej diagnozo lahko postavi samo kvalificirani kader medicinske stroke oz. po domače zdravnik, prav tako jo lahko ovrže samo in le zdravnik.

In od kod ti ta veleumna ideja? zrasla na tvojem zeljniku?

prvi ki je naveden v zakonodaji je specialni pedagog. Z razlogom. Kdo drugi pa lahko ugotavlja, ali je otrok dislektik ali ne? Nevrolog po tvoje ali kako? Saj ga sploh ni v komisiji.:))))

Odgovor na objavo uporabnika
Nebuloze, 14.11.2022 ob 19:29

Odgovor na objavo uporabnika
oljka325, 14.11.2022 ob 19:10

Odgovor na objavo uporabnika
Nebuloze, 14.11.2022 ob 19:08

Odgovor na objavo uporabnika
Emanuela796, 14.11.2022 ob 14:56

Staršem je zelo težko razumeti, da je njihov otrok pač butast, da v življenju ne bi veliko dosegel, ne bi znanstvenik, ampak aranžer, frizer…Niso vsi otroci pametni, veliko je neumnih, a o tem se ne govori.  Da imaš v OŠ slabe ocene, ti to že nekaj pove. Do gimnazije verjetno tak otrok nikoli ne pride.

Ne morem verjeti, kako lahko tako butasto razmišljaš.

Poznam ljudi ki nimajo dokončane niti popolnoma OŠ, pa vodijo uspešna podjetja oziroma so zelo visoko prilezli. OŠ nam da osnovne socialne veščine in nima povezave z uspešnostjo v kasnejši dobi.

Tudi gimnazija, oziroma katera koli fakulteta kasneje ni zagotovilo za uspeh v življenju. Treba je predvsem videti priložnost, ki nam jo trg ponudi in jo izkoristit. Ogromno vlogo danes igrajo veze med ljudmi, ne pa sposobnost posameznika.

Jah, no, saj smo vsi gledali Forresta Gumpa, ampak to je pač film.:) V reali pa je tako, da tisti, ki niti OŠ ni uspel končati, ker pač ni zmogel težavnosti, v življenju ne prileze prav visoko.

Ni res, v šoli te ne naučijo nič uporabnega za kasneje. Vse temelji na teoriji in ostane zgolj pri tem. Znamo brati in pisati, da bi bili pa finančno pismeni nemorem trditi.

Nekdo ki opravi par koristnih tečajev, ja na boljši poti za uspešno življenje kot tisti, ki zaključi 7. Stopnjo nekoristne smeri v kateri nebo dobil službe. Najtežje pa se je sprijazniti, da bo ta moral kljub diplomi začeti kot natakar, kjer ne potrebuješ specifične izobrazbe.

In koliko točno ljudi, ki niso uspeli sfolgat OŠ, zdaj pa so zelo uspešni, poznaš? Enega? Jaz nobenega. Čisto vsi so ostali tam, kjer so bili v OŠ. Imaš ljudi, ki zaradi revščine niso šli v šole ali je niso redno obiskovali in so iz držav tretjega sveta, pa so zelo inteligentni. Pusti te. Sprašujem te za Slovenijo. Človek, ki mu je snov v OŠ pretežka in je ni zmogel končati, bo pa naenkrat izredno sposoben na finančnem področju? Sanjaj.

Disleksije ti nebo predpisal noben družinski zdravnik. To je izključno stvar šolskih pedagogov. Zaznajo pa jo lahko že učitelji v nižjih razredih saj se kaže, kot občutno zmanjšana zmoznost branja in pisanja, z pogosto zamenjavo črk in številk.

Predlagam da na MON-U ustanovimo psihiatrijo, tukaj je zgleda ogromno strokovnjakov na nevrolingvisticnem področju.

Odgovor na objavo uporabnika
blabla464, 14.11.2022 ob 19:24

Tebi osnove niso jasne. Noben “medicinc” ne daje diagnoze disleksija. Jo damo kar specialni pedagogi. Ne napišemo je v strokovno mnenje kot disleksijo, pač pa kot bralno napisovalne težave, moramo jo pa prej ugotoviti s testiranjem. Kakšen “medicinc” po tvoje daje diagnozo za disleksijo? Šolski zdravnik? On napiše samo to, ali je otrok bolehen ali ne, kolikokrat manjka v šoli (če gre za dolgotrajno bolnega otroka je tu več papirologije), nima pa on nobene zveze z disleksijo. Prav tako ne psiholog, ki se osredotoča predvsem na socialne fobije, merjenje intelektualnih zmožnosti itd.  Smo kar specialni pedagogi, ki dajemo tovrstne diagnoze (v zvezi z učnimi težavami), se bo treba sprijazniti.:)

Tole pa ni res, moj nečak ima postavljeno diagnozo diselksija, postavil mu jo je nevrolog na napotnico pediatra in pediater je kot sodelujoči v usmeritvi, podal strokovno mnenje in zahteval vpis diagnoze v odločbo. Tako se namreč stvari streže. Če se greste po uradih in pisarnah postavljanja diagnoz ali česarkoli že, kar bi morala biti podlaga za usmeritev, vi sami kršite zakon in podajate odločbe brez ustrezne obravnave. In medicinc (beseda mi je blazno všeč, ker je moj sin medicinc) je vključen v komisijo, torej on poda diagnozo, vi pa mnenje kako “zdraviti” diagnozo. Kaj ni še jasno?

 

Ti si se že enkrat z eno iz stroke prepirala o tem. Imaš menda otroka s pp, pa nisi sposobna sprejeti, da je pač počasen? Al kaj je točno tvoj problem. očitno pojma nimaš, kdo je sploh testiral tvojega otroka, kdo kaj sestavlja v šolah, kateri profil testira katere motnje… Skratka, čeprav imaš otroka s pp, čeprav naj bi o tem nekaj vedela, pojma nimaš. Pametuješ pa, to pa ja. Grem stavit, da si ena od staršev v šoli, ki kar naprej tečnari in teži, nima pa blage veze o ničemer.

Ni res, v šoli te ne naučijo nič uporabnega za kasneje. 

Mene je sola naucila veliko uporabnega za zivljenje. Ce pa ti menis, da ni tako, pa za naprej  mirno ukinemo in bomo imeli milijarde nepismenih otrok, saj sola jih ne nauci nic uporabnega za kasneje.

Diagnozo disleksija bi bilo treba ukiniti.

Odgovor na objavo uporabnika
malobupana, 14.11.2022 ob 14:42

Vedno poslušam, kako je OŠ lahka in kako lahko je imeti 4 in 5, če si le malo brihten in sposoben, moja hči v 7. razredu pa pri lahkem predmetu test piše 1. Mislim, da jo res vidim precej realno in niti slučajno ni butasta, zanima jo milijon stvari, šolska snov pa ne.

Kako takega otroka motivirati, če sam ne najde interesa, … če sploh? Vpis v SŠ ji je še preveč oddaljen, da bi se resno zavedala, kako pomembne so točke. Pri pouku ne posluša, ampak sanja, doma pa bere, namesto da bi se učila. Ima strukturo, red in urnik, a če ji ves čas ne gledam pod prste, odbluzi v svoje svetove.

Po svoje jo razumem, ko gledam, kaj se učijo, zna biti tako neživljenjsko in dolgočasno … pri naravoslovju recimo piflarija namesto realnega znanja, ampak vseeno je šolo treba narediti.

Imate kakšen dober nasvet?

 

Ne oziraj se na zlobne komentatorje, ki pišejo da je tamala butasta.

Ni butasta, lena je. Nima učnih navad.  In sem ziher, da tudi delovnih navad nima.

Ta vlak si žal zamudila.  Poskusi jo motivirat, druge ni.  Pamet jo bo srečala čez 10+ let ali takrat ko bo dojela, kakšno delo jo čaka z neko slabo izobrazbo, katero bo zgleda dosegla….

Odgovor na objavo uporabnika
Nebuloze, 14.11.2022 ob 19:38

Disleksije ti nebo predpisal noben družinski zdravnik. To je izključno stvar šolskih pedagogov. Zaznajo pa jo lahko že učitelji v nižjih razredih saj se kaže, kot občutno zmanjšana zmoznost branja in pisanja, z pogosto zamenjavo črk in številk.

Predlagam da na MON-U ustanovimo psihiatrijo, tukaj je zgleda ogromno strokovnjakov na nevrolingvisticnem področju.

Tole bo še zadnje v teh črevih z moje strani. Diagnoza se postavi ne predpiše, predpiše se zdravilo. V postopek je vključen zdravnik, kar lepo piše v citiranem členu, ki je kompetenten za dajanje diagnoz, bodisi s pomočjo specialistov ali osebne strokovne presoje, vse ostalo so mučke, ki se jih gredo raznorazni strokovni timi in ne vem kaj še vse in potem imamo, kot večkrat tu preberem, zmedo, ker se odločbe talajo kar povprek, ja seveda se, če pa jih talajo na lepe oči, kot berem (saj v reali ni tako), ne pa na podlagi dejanskega stanja, ki ga ugotavljajo ustrezno kvalificirani strokovnjaki. Torej pedagogi, tarnajo koliko je odločbarjev, ampak odločbe pišejo sami! Hmmm, get a point?

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 19:38

Tole pa ni res, moj nečak ima postavljeno diagnozo diselksija, postavil mu jo je nevrolog na napotnico pediatra in pediater je kot sodelujoči v usmeritvi, podal strokovno mnenje in zahteval vpis diagnoze v odločbo. Tako se namreč stvari streže. Če se greste po uradih in pisarnah postavljanja diagnoz ali česarkoli že, kar bi morala biti podlaga za usmeritev, vi sami kršite zakon in podajate odločbe brez ustrezne obravnave. In medicinc (beseda mi je blazno všeč, ker je moj sin medicinc) je vključen v komisijo, torej on poda diagnozo, vi pa mnenje kako “zdraviti” diagnozo. Kaj ni še jasno?

 

Nekateri starši gredo samostojno od Poncija do Pilata, tudi plačljivo, da pridobijo določene diagnoze. Tako v Zavodu za šolstvo večkrat dobimo starše, ki so že samostojno izvedli določena testiranja. Ta testiranja sprejmemo ali zavrnemo. Če gre recimo za plačljivo testiranje psihologa prek nekega standardiziranega testa, to testiranje preuči še naš psiholog in se potem skupaj odločimo, ali bomo zadevo ponovili ali ne. Isto velja, če prinesejo starši mnenje in teste nekega specialnega pedagoga, ki je otroka testiral z nekim testom. Lahko sprejmemo, lahko ne. Nevrolog NE POSTAVLJA DIAGNOZE DISLEKSIJA, ker je ne more postaviti. Lahko ugotavlja nevrološko delovanje možgan, ki so LAHKO vzrok za nastanek različnih motenj, od ADHD, disleksije itd. Lahko pa ima nekdo zelo podoben nevrološki izvid, pa nobenih izraženih motenj. Zato se lahko komisija v takem primeru kar odloči, da bo upoštevala mnenje, lahko pa naredi še dodatna testiranja, ki dejansko ugotavljajo, ali ima otrok bralno napisovalne težave ali ne. Dotična komisija se je pač po liniji najmanjšega odpora prilagodila in sprejela mnenje nevrologa. Lahko bi ga sicer dodala dokumentaciji, izvedla dodatne teste in če bi se ugotovilo, da dislektičnih težav ni, bi se zapisalo, da kljub takim in takim izvidom, ni zaznati bralno napisovalnih težav.

In ne, stvarem se “ne streže tako”.:) Dotični pediater, je lahko “zahteval” kvečjemu to, da se nevrološki izvidi omenijo v strokovnem mnenju in priložijo dokumentaciji. Ne pa tudi, da se morajo upoštevati kot merodajni pri odločanju o tem, ali ima otrok dejansko bralno napisovalne težave ali ne. Ker o tem odločamo mi! In posledično določimo ustrezne prilagoditve ali pač ne. Že večkrat smo zavrnili mnenje drugih strokovnjakov, ki so po našem mnenju izvedli neustrezna testiranja. Recimo logopedski test, ki je bil izveden za nižjo starost kot je bila otrokova in posledično so bili rezultati napačno interpretirani.

No, fasat cvek v sedmem razredu je pa kar dosežek, če ni razlog bolezen ali pa kaka hujša stiska zaradi okolja

Odgovor na objavo uporabnika
oljka444, 14.11.2022 ob 19:35

In koliko točno ljudi, ki niso uspeli sfolgat OŠ, zdaj pa so zelo uspešni, poznaš? Enega? Jaz nobenega. Čisto vsi so ostali tam, kjer so bili v OŠ. Imaš ljudi, ki zaradi revščine niso šli v šole ali je niso redno obiskovali in so iz držav tretjega sveta, pa so zelo inteligentni. Pusti te. Sprašujem te za Slovenijo. Človek, ki mu je snov v OŠ pretežka in je ni zmogel končati, bo pa naenkrat izredno sposoben na finančnem področju? Sanjaj.

Dovolj je en primer, ki ovrže tvojo neumno teorijo, če rečem drugače predsodek. Še zadnjič ti povem, da šola nima veze z kasnejšo uspešnostjo in ne daje nobenega zagotovila za finančno stabilnost.

Revščina oziroma socialna izključenost, je lahko relativna glede na državo ali absolutna. Če govorimo o absolutni, ko se vsak kovanec obrne za hrano, seveda ni izobraževanje prioritetno ampak je vpršanje preživetja.

Revčina je zelo težko stanje iz katere izhod ni tako lahek kot se zdi. Mislim da bi jo moral vsak izkusiti, saj bi tako drugače cenil samoumevne dobrine.

Imam dva sinova. En nadpovprečen, drugi butast ko megla. Ni len, prav butast in pojedel mi bo vse živce. In kaj si naj, sistem gre naprej…

Jah lej, ce bi jaz mojega pustila, da dela cisto sam, bi imel trojke in stirke.. Ker ga pa malo kontroliram in tezim, naj se uci, ga tu in tam tudi preverim ce zna, ima pa vecinoma petke. Zdaj bo kdo verjetno rekel, da to ni prav, da mora vse sam in gor dol.. ampak mi je vseeno, zagotovo mu ne bo zal in dvomim, da bo kdaj rekel, da ni OK, ker sem mu pomagala in tezila s solo. Je pa tudi v sedmem razredu. Ocitno se da in tudi za srednjo solo bo imel vec sans.

Odgovor na objavo uporabnika
blabla892, 14.11.2022 ob 20:00

Nekateri starši gredo samostojno od Poncija do Pilata, tudi plačljivo, da pridobijo določene diagnoze. Tako v Zavodu za šolstvo večkrat dobimo starše, ki so že samostojno izvedli določena testiranja. Ta testiranja sprejmemo ali zavrnemo. Če gre recimo za plačljivo testiranje psihologa prek nekega standardiziranega testa, to testiranje preuči še naš psiholog in se potem skupaj odločimo, ali bomo zadevo ponovili ali ne. Isto velja, če prinesejo starši mnenje in teste nekega specialnega pedagoga, ki je otroka testiral z nekim testom. Lahko sprejmemo, lahko ne. Nevrolog NE POSTAVLJA DIAGNOZE DISLEKSIJA, ker je ne more postaviti. Lahko ugotavlja nevrološko delovanje možgan, ki so LAHKO vzrok za nastanek različnih motenj, od ADHD, disleksije itd. Lahko pa ima nekdo zelo podoben nevrološki izvid, pa nobenih izraženih motenj. Zato se lahko komisija v takem primeru kar odloči, da bo upoštevala mnenje, lahko pa naredi še dodatna testiranja, ki dejansko ugotavljajo, ali ima otrok bralno napisovalne težave ali ne. Dotična komisija se je pač po liniji najmanjšega odpora prilagodila in sprejela mnenje nevrologa. Lahko bi ga sicer dodala dokumentaciji, izvedla dodatne teste in če bi se ugotovilo, da dislektičnih težav ni, bi se zapisalo, da kljub takim in takim izvidom, ni zaznati bralno napisovalnih težav.

In ne, stvarem se “ne streže tako”.:) Dotični pediater, je lahko “zahteval” kvečjemu to, da se nevrološki izvidi omenijo v strokovnem mnenju in priložijo dokumentaciji. Ne pa tudi, da se morajo upoštevati kot merodajni pri odločanju o tem, ali ima otrok dejansko bralno napisovalne težave ali ne. Ker o tem odločamo mi! In posledično določimo ustrezne prilagoditve ali pač ne. Že večkrat smo zavrnili mnenje drugih strokovnjakov, ki so po našem mnenju izvedli neustrezna testiranja. Recimo logopedski test, ki je bil izveden za nižjo starost kot je bila otrokova in posledično so bili rezultati napačno interpretirani.

Ne vem kaj ni še jasno, odločba je bila podana na podlagi diagnoze izbranega pediatra, ta je diagnozo postavil na podlagi strokovnega mnenja nevrološke smeri, ki je otroka testiral na vse bta spelktre, ki so še vedno strokovno priznani kot ustrezni za diagnosticiranje desleksije, diskalkulije, disgrafije……..

Tako se stvari streže, vse ostalo je blefiranje in trolanje s trani “strokovnjakov”, ki kot zgleda sami v svojo skledo kakajo ali kako.

Pa še to, kam naj ti torej prinesem nečakovo odločbo, da boš končno vedela, kako se stvarem streže in da ti pokažem kako in na podlagi česa se postavi diagnoza disleksija.

Sem ti že ponudila, da se pripeljem kamorkoli želiš in da preveriva dejstva.

Če ne bo odziva po srečanju, je to res moj zadnji post tu, ker sem vse pojasnila.

Odgovor na objavo uporabnika
Hg, 14.11.2022 ob 20:08

Jah lej, ce bi jaz mojega pustila, da dela cisto sam, bi imel trojke in stirke.. Ker ga pa malo kontroliram in tezim, naj se uci, ga tu in tam tudi preverim ce zna, ima pa vecinoma petke. Zdaj bo kdo verjetno rekel, da to ni prav, da mora vse sam in gor dol.. ampak mi je vseeno, zagotovo mu ne bo zal in dvomim, da bo kdaj rekel, da ni OK, ker sem mu pomagala in tezila s solo. Je pa tudi v sedmem razredu. Ocitno se da in tudi za srednjo solo bo imel vec sans.

Tudi jaz. Oziroma odvisno od otroka. Večji je od petega razreda naprej vse delal čisto  sam in imel vse 5. Mlajši je druga pesem, njega je treba porivat naprej  in kontrolirat. Je v osmem in še vedno ga tu in tam vprašam kakšno snov, občasno preverim, kaj delajo v šoli, mu poiščem kake naloge na spletu..

 

Pa me vsaj nemščino ùčite tù za žihr Mon. 🤷‍♀️🙃😂

Ne vem kaj ni še jasno, odločba je bila podana na podlagi diagnoze izbranega pediatra, ta je diagnozo postavil na podlagi strokovnega mnenja nevrološke smeri, ki je otroka testiral na vse bta spelktre, ki so še vedno strokovno priznani kot ustrezni za diagnosticiranje desleksije, diskalkulije, disgrafije……..

Pač nimaš prav. Obstajajo testi za diagnosticiranje disleksije in testi so zaenkrat eden od glavnih orodij, ki lahko diagnosticira to motnjo. Prav tako, kot obstajajo testi za logopedske težave. Ali pa tudi to ugotavljajo po tvoje nevrologi? Nevrološka raziskava ne more podati diagnoze disleksija, lahko samo opredeli nevrološke težave, ki bi LAHKO povzročale dislektične motnje, lahko pa jih tudi ne. Da je nevrološki test podlaga za diagnosticiranje disleksije, je bedarija. In celo ločijo disleksijo od diskalkulije in disgrafije, haha. Kot pravim, neumnost. Da pa je dotična komisija napisala, da so zgolj na podlagi nevrološkega testa potrdili disleksijo, je pa njihova napaka. Ker bi morali nujno izvesti tudi testiranja in le ta bi lahko potrdila ali ovrgla to motnjo. Od mene toliko, se mi ne ljubi več.

Odgovor na objavo uporabnika
HALOŽANKA, 14.11.2022 ob 20:10

Ne vem kaj ni še jasno, odločba je bila podana na podlagi diagnoze izbranega pediatra, ta je diagnozo postavil na podlagi strokovnega mnenja nevrološke smeri, ki je otroka testiral na vse bta spelktre, ki so še vedno strokovno priznani kot ustrezni za diagnosticiranje desleksije, diskalkulije, disgrafije……..

Tako se stvari streže, vse ostalo je blefiranje in trolanje s trani “strokovnjakov”, ki kot zgleda sami v svojo skledo kakajo ali kako.

Pa še to, kam naj ti torej prinesem nečakovo odločbo, da boš končno vedela, kako se stvarem streže in da ti pokažem kako in na podlagi česa se postavi diagnoza disleksija.

Sem ti že ponudila, da se pripeljem kamorkoli želiš in da preveriva dejstva.

Če ne bo odziva po srečanju, je to res moj zadnji post tu, ker sem vse pojasnila.

Ma o čem ti klobasaš? Moj otrok ima disleksijo, odločbo, pa ni bil na nobeni nevrološki preiskavi. Kot pravi tista gor, testirali so ga na zavodu za šolstvo. Starši od tega tvojega nečaka so po moje bili seznanjeni s tem, da otrok nima dislektičnih problemov, pa se s tem niso strinjali in so šli do nevrologa. Drugače ne vem, zakaj bi morali tja, če ti diagnozo postavijo psiholog in specialni pedagog. na podlagi testov, ki so baje zelo zanesljivi.

Odgovor na objavo uporabnika
blabla892, 14.11.2022 ob 20:52

Ne vem kaj ni še jasno, odločba je bila podana na podlagi diagnoze izbranega pediatra, ta je diagnozo postavil na podlagi strokovnega mnenja nevrološke smeri, ki je otroka testiral na vse bta spelktre, ki so še vedno strokovno priznani kot ustrezni za diagnosticiranje desleksije, diskalkulije, disgrafije……..

Pač nimaš prav. Obstajajo testi za diagnosticiranje disleksije in testi so zaenkrat eden od glavnih orodij, ki lahko diagnosticira to motnjo. Prav tako, kot obstajajo testi za logopedske težave. Ali pa tudi to ugotavljajo po tvoje nevrologi? Nevrološka raziskava ne more podati diagnoze disleksija, lahko samo opredeli nevrološke težave, ki bi LAHKO povzročale dislektične motnje, lahko pa jih tudi ne. Da je nevrološki test podlaga za diagnosticiranje disleksije, je bedarija. In celo ločijo disleksijo od diskalkulije in disgrafije, haha. Kot pravim, neumnost. Da pa je dotična komisija napisala, da so zgolj na podlagi nevrološkega testa potrdili disleksijo, je pa njihova napaka. Ker bi morali nujno izvesti tudi testiranja in le ta bi lahko potrdila ali ovrgla to motnjo. Od mene toliko, se mi ne ljubi več.

poveš kam te pride haložanka obiskat? Se česa bojiš? To kar piše haložanka je smiselno, tvoje pisanje o diagnozi in nediagnozi pa zelo nerazumljivo, enkrat praviš da jo ne postavijo, potem jo, potem spet ne, ja kako pa pol določijo kaj je narobe? Pa če specialni pedagogi določate o odločbi, zakaj potem predagoki tako jamrajo nad temi otroki? Vse skupaj je hudo nesmiselno potem.

 

Odgovor na objavo uporabnika
marjetka429, 14.11.2022 ob 20:59

Ma o čem ti klobasaš? Moj otrok ima disleksijo, odločbo, pa ni bil na nobeni nevrološki preiskavi. Kot pravi tista gor, testirali so ga na zavodu za šolstvo. Starši od tega tvojega nečaka so po moje bili seznanjeni s tem, da otrok nima dislektičnih problemov, pa se s tem niso strinjali in so šli do nevrologa. Drugače ne vem, zakaj bi morali tja, če ti diagnozo postavijo psiholog in specialni pedagog. na podlagi testov, ki so baje zelo zanesljivi.

Ja ampak v zakonu piše drugače, da mora biti zraven tudi zdravnik? Pa kako sploh res dobijo otroci odločbe, kar tako kavbojsko ali kaj? Ali se ne upošteva vseh mnenj?

To bi pa znalo biti, ja. Kot rečeno, se nekateri starši ne strinjajo s testiranji in potem gredo do razno raznih strokovnjakov, da dokazujejo, da ne šola ne komisija nimajo prav. Te teste lahko komisija seveda zavrne, če se na naših testiranjih dokaže, da nimajo osnove. Se pa nekaterim komisijam ne ljubi bosti s starši in sprejmejo vse, to pa ja.

Verjetno ima ta nečak še druge težave, tudi nevrološke in je nevrog pač podal dodatno mnenje. Nevrologi itak v izvide pišejo vse neumnosti od a do ž – mojemu očetu je napisal kako ga zebe ko gre v plavat v morje ipd. ker mu je to pač povedal mimogrede. Krneki.

Odgovor na objavo uporabnika
zakaj pa ne, 14.11.2022 ob 21:06

Ja ampak v zakonu piše drugače, da mora biti zraven tudi zdravnik? Pa kako sploh res dobijo otroci odločbe, kar tako kavbojsko ali kaj? Ali se ne upošteva vseh mnenj?

Saj je bil tudi zdravnik. To je OTROKOV pediater. Ki ga nikoli ni pregledoval glede disleksije. On je napisal v strokovno mnenje, da je otrok drugače zdrav, desničar, napisal je, kakšna obolenja je imel, ali je velikokrat bolan, kakšni so bili testi, ko je bil tam kot triletnik, kako je potekal porod in ali je imel težave kot malček in tako naprej. Ne daje pa mnenj o disleksiji.

v osnovni šoli ima slabe ocene, ker jo snov ne zanima, če bo šla naprej na kakšno srednjo šolo kjer bo več poudarka na predmetih, ki jih ima rada in ker jo bojo zanimali se bo učila,

New Report

Close