Pa res ne morem verjeti, kdo ima otroke in kod jih separira na prave in neprave. Najprej, je potrebno razčistiti kaj je diagnoza in kaj je stanje. Ne vem, tukaj ste večinoma starši, a niso vaši otroci imeli pri treh letih pregleda tudi pri psihologu, no moji so ga. Nadalje, a niso pred vstopom v šolo opravili zdravniškega pregleda, kjer se pregleda vsa dokumentacija? No moji so. In moja hči je imela, ne boste verjeli, zabeleženo odstopanje od povprečja v grafomotoriki. Nekje v 3. razredu sem sama pričela opažati razlike med njo in sorojencema, ampak specialna pedagoginja je povedala, da so to začetne opismenjevalne težave, ki bodo zagotovo izzvenele, če bova veliko vadili. In sva, uboga hči je bila na vzpodbudo specialne pedagoginje v bistvu obremenjena do te mere, da so se pokazale zdravstvene težave v obliki nedefiniranih prebavnih težav, šole ni nikoli odklanjala. Ko je zaradi hujših težav pristala v bolnici, me je lečeči pediater napotil do kliničnega psihologa, ki je dejal, da je hči popolnoma normalen otrok, le malce preveč občutljiv. Pa smo s tem zaključili, hči je ob pomoči šolo nekako delala, 3 in 4 so bile ocene. No v 8. razredu, pa je prišlo do samopoškodb, pediatrinja je ob pregledu dokumentacije napisala napotnico za pedopsihiatra, ob stopnji nujno sva čakali na pregled 1 leto. In po tem pregledu in potem nekaj testiranjih, kjer je bila hči prepoznana kot disgrafik in dislektik z visoko inteligenčnim odstopanjem navzgor pri abstraktnih miselnih procesih.

Sledilo je tisto, kar mi je po prebiranju teh postov popolnoma logično. V proces njenega nadaljnjega izobraževanja so bil vključeni ljudje z osebnim mnenjem o njeni diagnozi. In sploh se ne čudim, da hči noče govoriti o določenih zadevah in še vedno mi med pogovori potarna, zakaj je ta dis oznaka morala doleteti ravno njo. Pravi, da bo ob zaključku šolanja zapustila celino, ker razen družine, nima tu nikogar, če napišem koliko verbalnega bulinga je morala prenesti s strani otrok, staršev in učiteljev, mi tako ne boste verjeli. Ampak dragi starši bodite hvaležni, če vaši otroci nimajo teh težav. O strokovnih delavcih, ki so to samo v nazivu, pa lahko napišem le to, da je moj občutek tak, da hodijo v službo in so tam večinoma sami sebi namen, namreč noben individualni načrt pomoči in priporočila, ki jih je hči dobil z odločbo, se v reali ni izvajal tako, kot je bilo napisano in dogovorjeno. Delalo se je šablonsko in kot je hči večkrat potarnala, brezveze in tako, da je bilo delo navidez opravljeno.

Torej moja hči je butasta, kolikor tu berem, ampak, če vi ki ste pametni in brez težav in ste celo stroka,  takšne pišete, potem raje živim v svetu butastih, ki je vsaj človeški. In kdo ve, morda vam bo ravno kdaj kdo z ljudsko diagnozo butasti,  pomagal.

To tudi mene zanima.

Tvoj zapis avtorici in ostalim staršem z otroki z učnimi težavami zelo koristi, veš? Si zelo pomagala z nasvetom, hvala!

Ne razumem, kaj te muči. Eni otroci imajo pač nizke intelektualne sposobnosti, vse sposobnosti, ne samo določene. Eni imajo pa samo specifične učne težave, kar pomeni, da so na določenih intelektualnih področjih nad povprečjem, na določenih pa so slabi. Kot butaste po domače okličemo tiste prve. Kakorkoli bi radi ovili v celofan, se ne da. Po domače so pač butasti. Ampak se to ne govori, ne? Tudi otroku z Downovim sindromom več ne rečejo mongoloid ali idiot ali karkoli pač že, kar naj bi učinkovalo slabšalno. Ampak dejstvo ostaja, da ima izredno nizke sposobnosti.

Da je specialna ped. tvoji hčeri najprej svetovala veliko vaje, je normalno, ker večina otrok premosti te težave, ki jih ima na začetku. Tvoja jih je tudi zmogla premostiti očitno brez odločbe, ker je imel trojke in štirice. Da bi se odločba morala po zakonu dajati samo otrokom, ki ne zmorejo premostiti svojih težav in so zato n e u s p e š n i, kar pomeni, da imajo nezadostne ocene, morda ne veš. Ampak tako je. Odločb ne bi smeli dobivati otroci z disleksijo, ki dobivajo brez prilagoditev trojke in štirice. Ker v Sloveniji skoraj vsakemu dajo odločbo, če le starš tečnari, imamo daleč največ odločbarjev v EU.

Če se je tvoja hči samopoškodovala, se ni zaradi neodkrite diskalkulije, ampak ker si ti od nje pričakovala več, kot je bila sposobna dati. Čutila se je nazadostno, s slabo samopodobo, ker se je očitno primerjala s sorojencema. Ti pa očitno kriviš šolo za to, da ji niso prilagajali pouka! In zato se je po tvoje samopoškodovala? Seveda je lažje vse naprtiti šoli in slabim strokovnim delavcem, to pa verjamem. Eni starši pač čakate na diagnoze, ki bodo po vaše razložile vse in vas kot starše razbremenile. Šola je kriva! Itak!

40 let nazaj sem se mimogrede učila točno tako – da sem si delala plonkce. Najprej sem si naredila izpiske, potem povzetke izpiskov, na koncu na male liske samo še ključne besede snovi. In ko so bili plonk ceglci pripravljeni jih nisem več rabila, ker sem vse znala.

Zakaj bi tak šel v posebno šolo? Takega testirajo v 3. razredu glede nadarjenosti. O čem bluziš?

Prepoznala sem se v tvoji hčeri! Če bi stavek, kaj je s teboj narobe, napisala tolikokrat, kot mi je bil izrečen s strani učiteljev in sošolcev, bi bila knjiga debela kot biblija. Pametni so sklenili, da za kaj več nisem, kot za trgovko, kljub temu, da mi je zapis in branje številk delalo velike probleme in spet tisti kaj je s teboj narobe.

Danes delam v Avstriji, popolnoma sem pretrgala stike z znanci in sošolci, vračam se redko, ker se ne počutim dobro med njimi.

O svojem življenju ne dajem izjav, prav tako me ni na omrežjih, sem pa končno osvobojena sodb o moji sposobnosti in mi delo, ki ga opravljam zelo leži in ga opravljam z veseljem, kar opazijo nadrejeni in to tudi nagradijo.

eni pač kasneje dozorijo. Ko se vržejo v neke vode, kjer zadeve zmorejo, so lahko uspešni, seveda. Moj sošolec je imel velike težave pri vseh predmetih in pri razumevanju. Imel pa je delovne navade, OŠ je sicer komaj končal z dobrim, potem je šel na neko strokovno šolo, na koncu je celo končal faks, zgodovino. Zdaj vsem razlaga, kako so ga učitlji napačno tretirali kot rahlo butastega, ampak on je naredil faks. Ja, z ogromno dela, ogromno odrekanja in pač smer, kjer se moraš fajn piflat. Kaj to dokazuje? Da je bil v OŠ pameten?

“mama mije”,

Jaz sem imel podobno izkušnjo kot tvoja hčerka in seveda je to vodilo tudi do samopoškodovanja. Samo da takrat niso se niti ukvarjali z motnjami.

Vprašaj se kaj pa, če piše te stvari ena in ista zavoženka pod več vzdevki? Ki niti sama ni bila posebej uspešna v življenju.

Nazadnje že nekaj časa nazaj mi je pisala, da se šolski sistem ne more prilagajati izjemam.

Napisal sem ji kako ima tudi tak družbeni sistem, ki ga ona podpira, kjer se špara pri ljudeh, otrocih(sociala ne deluje) hude posledice za družbo in to se odrazi tudi pri kriminalni statistiki. Zločinov je več, varnosti je manj.

In sem jo vprašal, če je dovolj odgovorna, da bi potem, ko bi ji ubili otroka ne bi krivila morilca ampak bi odgovornost pripisala sebi. In ne bi sovražila morilca in bi si raje rekla, da je ona odgovorna za smrt svojega otroka, saj je bil le kolektivna žrtev sistema, ki ga ona sama podpira.

Na tej točki so neumnici odpovedali možgani in me je vprašala; “KOLIKO JE VREDNO ŽIVLJENJE OTROKA? ” Ona je merila na to, da je življenje otroka neprecenljivo.

Samo trapa slaboumna ni štekala, da glede na vse to kar piše očitno življenje otroka ni vredno nič.

Zakaj toliko sodb? Zakaj toliko oznak? Zakaj poniževalne besede? Česa vas je strah?

Niti poznaš nas ne, pa točno veš kako je bilo in kako bi morali! Tega sem se naposlušala in bom rekla, le to, ne dislektiki vas ne ogrožajo, ogrožajo vas pametni in brihtni.

To dokazuje samo tvojo omejenost in tvoj pogled na nekoga, ki ga tretiraš kot manj sposobnega in popolnoma nič drugega.

Ko se dogaja drugim, so pametni, ko se dogaja njim, je pa sistem krivičen. Ne razumem, zakaj se počutijo ogrožene, da je potrebno deliti oznake in ljudi poniževati! Zadnjič slišim v trgovini eno mamo, ki svoji hčeri na uho govori, vidiš tisto klošarko tam, tako smrdi, zadnjič sem šla mimo, mi je bilo slabo, da teden nisem jedla in hahaha, shujševalna kura…..jez vem, da je to žensko bilo najbolj strah, da bi v življenju pristala na mestu te klošarke, zato jo je tudi zaničevala in nima popolnoma nobene garancije, da se ji to ne bo zgodilo, strah iz človeka izvabi zlobo in zaničevanje.

Jaz o tisti ženski lahko povem le to, da se zelo lepo zahvali, če ji kaj daš in ti želi lep dan.

bravo

Sem mama treh “pridnih” odličnjakov in enega “lenega” dislektika.

Jaz vem koliko truda in časa je naš “lenuh” vložil v OŠ in bil “samo” dober. Imam primerjavo doma.

Zdaj je v četrtem letniku srednje šole, kjer ima predmete, ki ga zanimajom (ne vsi) in razmišlja o vpisu na fax.

Zame so vsi moji otroci zelo pridni…se učijo in znajo prijeti tudi za delo, so pošteni, prijazni….

niso pa vsi enako brihtni, ne? Bojite se reči bobu bob, to je vse. Eni starši se ne pretvarjamo in vidimo razliko med sorojenci, drugi se pretvarjate in vas je strah priznati, da je kakšen od vaših otrok pač manj inteligenten. Zakaj toliko strahu? Resnica je pač taka. Imamo standardizirane teste za merjenje IQja, ni to nekaj na pamet.

To ne pomeni, da je otrok, ki je manj bister, kaj manj vreden. A se tega bojite? Lahko ima več dobrih lastnosti, ki jih bistrejši sorojenci nimajo. Ampak roko na srce, eni so bistrejši, drugi manj bistri, tretji pod povprečjem. Tako težko priznat?

“mama mije”,

Imaš prav. Ljudje tudi napadajo, ker imajo problem sami pri sebi. Jaz sem naprimer prepirljiv zato ker sem se moral celo življenje braniti in določenih krivic nisem nikoli predelal. Medtem ko opažam, da ti ki napadajo mene(tu na forumu) to počnejo iz dosti bolj nizkotnih motivov kot jaz.

Glede na to, da opažam, da tu ista oseba(jasno mi je katera saj si večkrat pišem z njo) pod večimi vzdevki brani šolski sistem in označuje vaše otroke za manj inteligentne mi je jasno, da se gre pri njej za zelo hudo frustracijo. Skratka zelo nesrečna je.

“tajda978”,

točno to so meni počeli, označili me za LENEGA, pa čeprav sem veliko truda vložil v šolo. Neglede na vse inštrukcije pri naravoslovnih predmetih sem vedno dobil 1, saj mi določen del možganov ne deluje dobro in ne znam imeti niti predstave pri naravoslovnih predmetih. Zaradi disleksije sem imel tudi pri jezikovnih predmetih enke. Tudi pri drugih družboslovnih saj so me toliko spravili v depresijo, da mi možgani niso dobro delovali. Potem sem se malo poučil o čem ko sem bil boljše volje pa kakšno priznanje pri kakem predmetu na državnem tekmovanju osvojil.

Pa so me starši nadrli zakaj se raje vseh predmetov nisem učil. 🙄

Potem pa so me nadirali, da sem len, ker je nemogoče, da imam enke če sem sposoben bolj kompleksnih pogovorov kot sošolci itd…

Pač DEBILN šolski sistem.

“eh no”,

Ampak ti POČENKA V GLAVO pa ne znaš pojasniti zakaj “manj inteligentni otroci” pri 7 letih berejo knjige za odrasle in pri 10ih ruske klasike? Že od 3 leta naprej gledajo filme namenjene odraslim in prosijo starše za razlage, ker nemorejo brati podnapisov. Imajo pri 7 letih filozofske pogovore o smrti. Se morajo v vrtcu pogovarjati z odraslimi saj nihče od njihovih sovrstnikov bodočih odličnjakov ne zastopi nič o čemer jim govorijo.

A obenem imajo same enke.

Tega pa ne znaš pojasniti?

Zakaj torej manj inteligentni otroci berejo pri 7 letih knjige za odrasle pri 10 letih pa že zahtevna literarna dela?????? 

In zakaj se ni noben odličnjak se sposoben z manj inteligentnim otrokom pogovarjati o resnih vprašanjih ne da bi izpadel bebav in more potem otrok se stalno pogovarjati z učitelji??????? 

“brihtnost” je zelo relativna … so ljudje, ki so na svojih družboslovnih področjih veliki strokovnjaki, ampak do kolen ne sežejo nekemu srednješolcu v matematiki ali fiziki … ta pa nima blage veze o empatiji in čustveni inteligenci … in tako dalje.

skratka zelo neprimerno se je pogovarjat na tak način, ljudi predalčkat in jim že v osnovi uničit potencial. Žal to počne naše šolstvo, z “zdravstveno stroko” na čelu, kot lahko beremo tud v tej temi. Cilj ne bi smel biti v “enako brihtnih” ampak v brihtnih na različnih nivojih in različnih področjih. Žal smo pa še zelo daleč od razumevanja tega, kaj šele uresničevanja ….

A ti pa nikoli nisi slišal, da imajo eni splošne učne težave (povsod so zanič in ne razumejo osnovnih zadev nikjer, pač nizke sposobnosti), drugi pa imajo specifične učne težave (samo določeni predmeti, drugje so lahko nadpovprečni, značilno je, da je otrok razgledan, bister, ocene so veliko slabše kot so dejanske sposobnosti, ki jih vidiš, ko se z otrokom pogovarjaš). Ni to vse za v isti koš. Eni so dejansko po domače butasti, drugi pa imajo težave samo na enem področju, razumevanje navodil jim šiba, razumevanje besedila jim šiba, če jim ga drugi prebere recimo. … Je razlika!! Kdor je butast, ne bo razumel o čem govori besedilo, ki je primerno njegovi starosti, tudi če mu ga drugi preberejo. Kdor pa ima disleksijo, bo razumel in znal obnoviti, težko bo pa prebral in zapisal.

Pa daj no, osnove!

tole je za @eh no

Cilj ne bi smel biti v “enako brihtnih” ampak v brihtnih na različnih nivojih in različnih področjih. Žal smo pa še zelo daleč od razumevanja tega, kaj šele uresničevanja ….

Eni so na vseh učnih področjih manj sposobni. To ne pomeni, da nimajo šans v življenju, ampak žal je šolski sistem v oš naravnan na akademsko raven. Tako učenci, ki so manj sposobni in imajo velike težave pri matematiki, jezikih, pri učenju nasploh, pa se morajo na silo učiti korenjena, prislovnih določil itd., postanejo vedenjski problemi v 7. razredu, če ne prej. Namesto da bi imeli kot nemci dvotirni sistem in bi otroci, ki pač niso za naprej v gimnazije, imeli več tehničnih predmetov, več predmetov z ročnimi spretnostmi itd. Fant bo lahko dober vodovodar in bo mastno služil, ampak mi ga v višjih razredih oŠ zapečatimo. Saj sam vidi, da ne zmore kot bolj bistri sošolci, toliko ni neumen. In potem se lahko dokaže samo v disciplinskih prekrških, samo neumnosti mu gredo po glavi. Zgrešen šolski sistem. Po drugi strani tisti bolj bistri spet nimajo možnosti prosperirati kot je treba, ker se učitelji ukvarjajo samo s temi manj zmožnimi in z disciplino. Potem pride tak odličnjak na gimnazijo, tam pa dobiva dvojke, ker se pač osnov niso naučili iz oš. Tak sistem je krivičen do vseh.

Če kaj ni relativno, je inteligentnost. Lahko se jo izmeri.:))

Da pa lahko nekdo, ki je povprečen na nekem področju, drugje pa podpovprečen, razvije strokovno znanje tam, kjer je povprečen, pa je jasno. Celo tam, kjer je podpovprečen, lahko. Z delovnimi navadami in vloženim trudom lahko vsak povprečnež osvoji odličnost na nekem področju. Z drugimi besedami, lahko ima IQ 90, pa bo naredil določen faks, kamor bo vložil veliko truda, na področju kjer mu kolikor toliko gre. A za delovne navade, ki lahko v veliki meri odtehtajo bistrost, pa nisi slišala?

“dorotea305”, 

Spet zamenjala vzdevek. 😖

Pa kaj te plačujejo za to?

No jaz sem imel nepremostljive težave pri naravoslovnih predmetih in pri jezikih zaradi disleksije(branje mi ni povzročalo težav, razen tega da določenih slovenskih besed nikoli nisem mogel izgovoriti pravilno in bral sem počasneje, veš niso vse disleksije iste).

TOREJ SEM MANJ SPOSOBEN!

Še vedno mi pa nisi razložila zakaj niso bili sposobni imeti bodoči odličnjaki v vrtcu z menoj pogovora o vprašannih, ki so se mi porodila ob gledanju filmov namenjenim odraslim?

Zakaj 7 letniki se niso znali z menoj pogovarjati o vprašanju smrti?

Zakaj se 10 letniki z menoj niso zmogli pogovarjati o težjih literalnih delih in o temah, ki sem jih videl v zahtevnih umetniških filmih?

Zakaj so izpadli odličnjaki z mano manj sposobnim otrokom pri teh pogovorih bebavi???????

Zakaj mi potem učitelj pribije, da jaz imam pa ziher IQ 150, če sem manj sposoben otrok??????

Tega pa ne znaš pojasniti?

ma ti si prišel iz albanije, zato določenih slovenskih besed nisi znal izgovarjat.:)) Nobenih težav pri branju praviš? In kdo ti je dal diagnozo? Kar sam?

Zakaj se sedemletniki s teboj niso pogovarjali o smrti? Mogoče ker si se jim zdel morbiden? Ker so te zanimale čudne teme? Si kdaj ubijal male živali? Zakaj je učitelj rekel, da imaš IQ 150, ker si manj sposoben? Najbrž si ves čas pametoval, kako si bister, pa se te je naveličal? daj nehaj že s svojimi problemi, spet boš zasmetil temo in bo zopet govora samo o kokoši, njegovih učnih težavah in gejevstvu….. da se ti da

Lej idiot, kot prvič sem rojen tu, moji starši so govorili odlično slovensko.

Ne učitelj je omenjal IQ 150, to da sem manj sposoben pa leti na teorijo od te “ženske” ki jo komentiram. Vidim da nisi sposoben razumeti ne konteksta, ne ničesar. Učitelji so me zlorabljali, češ da sem nadvpovprečen in da imam zanalašč enke.

Ja razumem, da je smrt zate čudna tema. Popolnoma razumem, da je nekaj najbolj osnovnega in usodnega v življenjih zate osnovna tema, če pa si mentalno hendikipiran in čustveno bolj zaostal kot jaz pri 7 letih. Seveda filozofija, psihologija in zahtevna literatura, ki odpira bustvena življenska vprašanja so vse čudne teme.

Daj prosim bodi raje tiho, ker z tako življensko nezrelim in čustveno hendikipiranim primitivcem nemorem razpravljati.

smrt zame ni nobena čudna tema. Pravim da je čudna tema za sedemletnika. ampak eni so morbidni cel lajf, že kot otroci.

Če ti je učitelj rekel da imaš iq 150, si mu verjel iz prve? Zakaj pa nisi verjel tistim ki so rekli, da si butelj? Pa tistim ki so rekli da imaš nalašč enke? Kaj torej, počas si bral, pa izgovarjat nisi znal besed. Logopedske težave? Kako si prebiral zahtevne knjige za odrasle pri sedmih letih če praviš, da si počas bral? Eno knjigo na pol leta? težave si torej imel pri naravoslovnih predmetih in pri jezikih, praktično povsod torej. bah, ti si bil slepa kura, ki kdaj tudi zrno najde. ko si našel tisto zrno, so te pa pohvalili to je vse. Ker si bil globoko pod povprečjem pri ocenah, so vsakič, ko ti je ratalo kaj povprečnega povedat, mislili, da si ameriko odkril. od tod tista pripomba učitelja o 150 iq-ja. Pa mal te je hotel spravit v boljšo voljo, ti pa takoj zagrabil, LOL.