otrok v šoli nima prijateljev
Saj se v osnovi strinjam s teboj. In normalno je, da niso vsi najboljsi prijatelji. Ampak nacrtno izoliranje in posiljanje proc, ko se zeli igrati z drugimi, po mojem mnenju prestopa mejo. Strinjam se s predlogom, da bi bilo dobro, ce bi ucitelj odprl splosno debato o tej temi z ucenci… Nikoli ni prezgodaj za ucenje prijaznosti.
Saj se v osnovi strinjam s teboj. In normalno je, da niso vsi najboljsi prijatelji. Ampak nacrtno izoliranje in posiljanje proc, ko se zeli igrati z drugimi, po mojem mnenju prestopa mejo. Strinjam se s predlogom, da bi bilo dobro, ce bi ucitelj odprl splosno debato o tej temi z ucenci… Nikoli ni prezgodaj za ucenje prijaznosti.
[/quote]
To, kar si napisala, pri tako majhnih ne obstaja. Ni variante, da bi ga ves razred sedemletnikov zavračal. Najverjetneje si on želi v točno določeno družbo, kamor nima vstopa. Govorimo o sedemletnikih. Načrtno izoliranje?? Saj niso zločinski mastermindi. 🙂 Fantkom pač ni do pobarvank. In potem iz tega pride, da ga “nihče ne mara”. Verjetno je pa to družba najbolj popularnih fantov, ki hoče prosti čas drugače preživljati, kot si je on zamislil. Miren fant jim ni zanimiv. To, da povabijo koga domov in se družijo s starši, ni slaba ideja. Tudi mi smo prek otrok dobili zelo dobre prijatelje – in smo to tudi ostali, čeprav so se poti otrok razšle.
3. razred.
Glavna alfa samica ima svoj klub.
Prav pravijo si punce klub. V drugem razredu. Pišejo si skrivna sporočilca, imajo skrivna gesla in skrivne kretnje. Ne vem al to poberejo po tv ali od starejših sester al so same naumile.
Pogoj, da si lahko ena izmed njih je, da se ne smeš igrat z osebo XY.
V ta klub hoče VSAKA punca v razredu – ni je frajerke v 2. razredu, ki bi bila toliko skulirana, da si tega ne bi želela in za to prodala svoje duše.
Ampak – kakšen bi bil smisel kluba, če bi vanj lahko prišel vsak.
Zato si izberejo žrtev ali dve in jih izločijo in imajo material oz “zunjanjega sovražnika”.
Ne gledate nič WinxiC? Bog ti pomagaj, če ti je določeno biti Trinxica.
Punce so navzvez v interakciji do odraslih/učiteljev prijazne, sladke kot med, vljudne, z najboljšimi ocenami, v šoli in na izvenšolskih dejavnosti blestijo, učitelji jih postavljajo za vzgled v razredu in na govorilnih, starši top of the top na vasi
Sicer ne vem kako je s fanti, ampak mi bijemo borbe s klubom punc.
Brez zamere, punc, ki to zavračajo, je prek zadost. Je bila moja hčerka med njimi in klub je zelo hitro razpadel oziroma je bil zreduciran na dve punci. So ji na igrišču postavljale pogoje, kaj mora narediti, pa je šla samo stran in si poiskala še eno izločeno. Po navadi taki klubi okoli sebe zberejo najpohlevnejše punce, ostale so pač zunaj. Nikoli pa si cel razred punc ne želi biti podrejen, to je z vidika poznavanja psihe popolnoma nemogoče. To je samo poseben karakter punc brez lastne volje. Si ti kot otrok res padala na te fore? Jaz nikoli. Zato sem se tudi raje družila s fanti.
To, kar si napisala, pri tako majhnih ne obstaja. Ni variante, da bi ga ves razred sedemletnikov zavračal. Najverjetneje si on želi v točno določeno družbo, kamor nima vstopa. Govorimo o sedemletnikih. Načrtno izoliranje?? Saj niso zločinski mastermindi. 🙂 Fantkom pač ni do pobarvank. In potem iz tega pride, da ga “nihče ne mara”. Verjetno je pa to družba najbolj popularnih fantov, ki hoče prosti čas drugače preživljati, kot si je on zamislil. Miren fant jim ni zanimiv. To, da povabijo koga domov in se družijo s starši, ni slaba ideja. Tudi mi smo prek otrok dobili zelo dobre prijatelje – in smo to tudi ostali, čeprav so se poti otrok razšle.
[/quote]
To je zelo naiven in ozek pogled na to, kaj se vse (lahko) dogaja med vrstniki. Ja, tudi v 1. razredu se lahko zacne in dogaja bullying. Ali gre v konkretnem primeru za to ali ne pa lahko na podlagi skopih informacij zaskrbljene mame vsi samo ugibamo.
To je zelo naiven in ozek pogled na to, kaj se vse (lahko) dogaja med vrstniki. Ja, tudi v 1. razredu se lahko zacne in dogaja bullying. Ali gre v konkretnem primeru za to ali ne pa lahko na podlagi skopih informacij zaskrbljene mame vsi samo ugibamo.
[/quote]
Jaz nisem nikjer napisala, da se ne. Ampak neigranje z nekom pač ni bullying in namigovanje na to, da je, je klofuta za vse žrtve bulllyinga.
Če nima v šoli prijateljev, mu sigurno ni fino. Lahko, da se res trudi biti prijatelj z razrednimi “frajerji”, pa ga ignorirajo. Potem bo pač moral spoznati, da je ta trud brezvezen, ker je možnosti, da bo postal del te klape malo. Traja pa lahko zelo dolgo, da se s tem sprijazni in si najde za prijatelja kakšnega drugega v razredu.
Lahko pa je pač manj spreten pri neznanih (ne pišeš, ali je morda padel v razred, kjer se ostali od prej poznajo?)
Veliko pogovorov in bo počasi verjetno bolje.
Kakšno skupno druženje, ki ga organiziraš doma, pa ne more škodovati.
Prisiljeno druženje pa je meni mimo. Učiteljica lahko pomaga, a otrok ne moremo prisiljevati, da se družijo z nekom, če se nočejo.
Od kdaj je psihično nasilje, če se s tvojim otrokom drugi nočejo igrat? Zdaj ga pa ornk lomite nekateri. Psihično nasilje bi bilo, če bi nanj vsak dan vpili, da je butec, kreten, idiot, grd ipd.
A če vaša prijateljica, sodelavka, ne gre z vami na kavo, je to psihično nasilje?
Avtorici pa tole: dokler poslušaš samo otroka, niti ni nujno res, kar pravi. Imam sicer hčer, ki pa je hodila domov z istimi “problemi”. Govorila mi je, da se z njo nihče ne igra, da je sama, itd. Malo se mi je zdelo čudno, ker je zelo družabna in tudi sicer se mi je zdelo, da ima veliko prijateljčkov. Ko sem šla v šolo in učiteljico vprašala, kako je v razredu, med odmori, v podaljšanem, s kom se hči igra, ali je zadovoljna in potem omenila, da hči meni, da je osamljena, je učiteljica praktično padla v šok od presenečenja. Po nekaj mesecih tuhtanja, zakaj deklica to počne sem porajtala, da obstaja ena določena deklica, sošolka, ki jo je moja hči hotela za prijateljico. Dejansko sta bili prijateljci, ampak očitno ne takšni, kot si je moja hči želela. In v svojem otroškem svetu je nato mami (meni) naklamfala, da je sama in da se nihče noče z njo igrati……
Pojdi torej v šolo in se pri učiteljici pozanimaj za njene vtise. Otroku kupi, kar je med otroci popularno. Pobarvanke to očitno pri vas niso 🙂 Če je fant sicer prijazen, ni vsiljiv, ni jokica, bo dovolj, da ga spodbujaš pri športih ali dejavnostih, ki so sedaj pri otrocih “in”, če želiš pomagati. Zavedaj pa se, da je tvoj sin sam svoja osebnost in živi svoje življenje. Svoje prijatelje si mora izbirati in izbrati sam, tudi naučiti se jih obdržati. Ne potenciraj te zadeve s prijatelji, ker ga bo to še bolj težilo. Pusti času čas. Vem, je težko.