Berem včeraj mojima dvojčkoma knjigico
in pridemo do stavka:

“Največja žival, ki živi na Zemlji, je kit.”

Pa pravi en od njiju:

“O, ne, kit živi v vodi!”

Naša petletnica, ko sem ji prinesla nove žabe.
”Mami lepe žabe si mi kupila, sem zelo zadovoljna, pa tile kvadratki tuki spodi me nič ne motijo.”

Glede na to, da so zadje čase sprejemljivi samo srčki, rožice in mutuljčki, lep uspeh.

Ko me sine (ponesreči) pocuka mi reče “sem ti jih (lase) raztegnil” Star je 2,5 l.

Ko je bil sine star 3 leta, smo se sprehajali ob jezeru. In seveda metali kamenčke vanj. Pa reče: “Kako so krogi vedno večji!”
“Ja, vedno večji in večji,” odgovorim.
Potem je nekaj časa tiho, nato pa: “Vedno večji in vedno manjši…”
“Kako to misliš?”
“Ja, najprej so vedno večji, nato pa izginejo – in so spet najmanjši!”

Uh, sem si mislila, ti boš pa še enkrat filozof!” 😉

Pogruntavščina izpred enega meseca:

Mami, a se Zemlja res vrti okoli Sonca? (mu je povedal prijatelj v vrtcu)

Ja, sine, res.

Ja, mami, kako pa, če je zemlja na tleh?

Starost 5 let.

Daj bundo obesi gor.

Saj je gor.

Ni, na tla si jo vrgla.

To ni fer. V vesolju ni gor in dol.

Te so pa resnično genijalne!!!!

Nataša

Moja dve in pol letnica je bila nekaj časa prav obsedena s priimki. Kar naprej smo se pogovarjali o tem, kako se kdo piše.
Pa ji enkrat pade na pamet in vpraša, kako se piše pa njen bratec (4 mesece star).
Ji povem, ona dolgo razmišlja, potem pa reče:
“Ne, David se pa nič ne piše, je še premajhen, ne zna pisat!”

He, he, ona pa seveda zna!!! 🙂

Izpred enega leta, torej dete staro 4 leta in z glavo polno starodavnih mitov:

Smo na lutkovni igralnici in delamo krono za kraljeviče in jo okrašujemo s perjem.
Pa vpraša lutkarica/animatorka/ustvarjalka – kdo ima perje …
Otroci: Ptički.

Ja, kateri?

Vrabčki, pa kokoške, pa labodi …

Pa izdavi sine:
Pa konji tudi…

Konji?

“ja, seveda, kaj pa Pegaz?”

Eeeee, ja…. 🙂
T

Ne spada ravno med genialne domislice, toda je pa luštkana!

Ravnokar smo se vrnili z obiska pri Mikalvžu. Seveda je naša triletnica komaj čakala, da bo doma pregledala, kaj vse je dobila za darilo.

V vrečki so bile lepe 3D kartonaste jaslice, čokolada, bomboni (ki so takoj romali v smetnjak) in vrečka čipsa.

Jaslice je pregledala, čokolado načela, vzela vrečko čipsa, ga odnesla pokazat očiju in mu rekla: “Oči, sedaj imava čips, greva gledat košarko!”

Nataša

; ))

Ne vem, če sem to že napisala:

Z našim sinkom (takrat 20 m) smo se iz Maribora peljali k babici in dediju na trgatev – seveda so vinogradi v hribih….

Mali vidi tisti hrib in strmo cesto: “Mami, ati, kje pa je GONDOLA??!!?”

Mi smo uvedli zobne škratke, ki ju ravno toliko prestrašijo, da si pridno vsak večer in vsako jutro drgneta zobke. Nekaj dni nazaj sva imela s starejšim pomenek pred spanjem, pa razglablja: Veš, mami, zobni škratki so pa najbrž čisto majhni in nevidni. Ja kako pa to veš, ga vprašam. Odgovori: Veš, gledam vodico, ki jo pljunem ven, pa nikoli ne vidim nobenega.

Včeraj sva bila s sinom (2,5) na sprehodu. Pa moj brat z avtomobilom ustavi na križišču, ker bi rad zavil. Ko naju opazi, tudi pomaha z roko. Midva seveda tudi.

Komentar mojega sina: “Poglej, nama maha z anteno (tresla se je od zaviranja v križišču). Veš, ima v avtu takšen gumb, pa ko ga pritisne, potem pomaha z anteno.”

Danes smo bili na Miklavžu in sosedova dveletnica, ko vidi da naš fant joka, ker se boji parkeljnov pravi: “Zakaj pa jokaš? Saj je samo bikec ušel(doma imajo kmetijo).

Naš skoraj triletnik je zadnjič na mojem obrazu odkril veelik mozolj. In seveda se ni mogel odtrgati od njega. In sem mu začela razlagati, da ko bo on velik, bo tudi imel kak mozolj. Pa me je gledal in rekel – ja, pa ne tako velikih! Hvala! :))

“Erik, dej pulover gor, je že mrzlo!”
Pa si dete začne slačit še majčko.
“Ja, kaj pa delaš!? Dej ga gor, ne dol!”
“Ja sej ga dajem gor, a ne!”

(ko se slači, se pulover dvigne gor – čez glavo! Torej, ko se oblači, ga pa dol vleče – ga daje dol!)

Je trajal, preden smo se sporazumeli!

Naš mali, takrat 2 leti in pol, in varuška z neskončno potrpežljivimi živci gresta na sprehod. Res mu ni nikoli rekla hude besede….

…. dokler se ji ni že tretjič poskusil strgati iz roke in steči na zelo prometno Tržaško.

“Jebela cesta, nazaj, TAKOJ !!!!”

On pa prav milo pogleda.

“Joži, cesta je črna…!”

Naša punčka (20 mesecev) reče: porka duš!
Stric vpraša: Ja,kdo te je pa naučil tko grdo govort?
Pa reče tamala: Polde Bibič

Nečak je pa enkrat prijavi, da imajo ptički LETALICE-to so po njegovem krila.
Ni ravno genialno, je pa luškano.

Ko smo bili pri prijateljih na obisku je ena od večjih deklet (ko nas staršev ni bilo v bližini) razlagala da sta miklavž in božiček ati in mami. Ko pridemo domov naš 5 letnik to razlaga in na koncu doda: Tako je že velika že v večje razrede hodi pa še vedno ne ve da miklavž in božiček res obstajata.
(večji razredi so mišljeni višji razredi OŠ). Ja in tudi naš 7 letnik verjame mlajšemu bratcu.
LP A.

6-letnik

-mami .. kaj je to Šerpa?
-uh … a veš ko se alpinisti odločijo, da bi šli visoko v gore osvajat najvišje vrhove .. pa tam ostanejo dlje čas in imajo sabo veliko prtljage .. potem prosijo ljudi, ki živijo pod temi gorami če jim lahko pomagajo nositi težke ruzake … no .. tem rečemo Šerpe..
-ja kaj kompliciraš .. šerpe so pomagači ane 🙂

B.