Otroške pravljice/pesmice na kasetah
Spominjam se tistih dni, ko so bile te kasete moderne. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj se nekdo vsede pred svojega otroka, vtakne kos plastike v cenen magnetofon in potem skupaj poslušajo tisto cviljenje in zavijanje. Ko bi lahko samo odprl knjigico in jim sam bral, dokler ne zaspijo. Naslednji dan pa od tam naprej. Ampak pavzaprav res, le zakaj bi nekdo to počel za svojega otroka, ko pa lahko samo sedi kot čok in 2x pritisne gumb.
Tvoj nick pove vse. To je tako, kot če bi rekla, zakaj ljudje hodijo v gledališče, če bi lahko drame preprosto brali. Ker to ni isto! Očitno nisi iz časov, ko smo pravljice in pesmice poslušali po kasetofonih. Magnetofon je imel doma redkokdo in dvomim, da si sploh dobil pravljice na magnetofonskem traku. Kasete so cvilile, če je bil trak že uničen, sicer pa ne. Alternativa je bil gramofon, ampak tisti so bili precej bolj problematični. Dokler sama nisem brala, so mi starši in stari starši prebrali ogromno knjig, kar pa ne pomeni, da nisem uživala ob poslušanju kaset. Res pa je, da praktično nismo gledali televizije in nismo imeli tablic, računalnikov, pametnih telefonov…. Temu bi jaz rekla, da se starši otresejo otrok, ne pa s pravljico.
Tvoj nick pove vse. To je tako, kot če bi rekla, zakaj ljudje hodijo v gledališče, če bi lahko drame preprosto brali. Ker to ni isto! Očitno nisi iz časov, ko smo pravljice in pesmice poslušali po kasetofonih. Magnetofon je imel doma redkokdo in dvomim, da si sploh dobil pravljice na magnetofonskem traku. Kasete so cvilile, če je bil trak že uničen, sicer pa ne. Alternativa je bil gramofon, ampak tisti so bili precej bolj problematični. Dokler sama nisem brala, so mi starši in stari starši prebrali ogromno knjig, kar pa ne pomeni, da nisem uživala ob poslušanju kaset. Res pa je, da praktično nismo gledali televizije in nismo imeli tablic, računalnikov, pametnih telefonov…. Temu bi jaz rekla, da se starši otresejo otrok, ne pa s pravljico.[/quote]
Zanimivo, da sploh še kdo ve kaj so bili magnetofoni oziroma jih zna ločit od kaset. Pri nas je bilo pa celo tako, da smo imeli doma magnetofon in kar lep čas ni bilo (vsaj solidnega ne) kasetofona. Moram reči, da imajo posnetki, ki sem si jih presnel s trakov, še danes zavidljivo kvaliteto in se kasete niti ne morejo primerjati z njimi.
Kasete so bile “instant starši” za lenobe ki se jim ni dalo ukvarjati s svojimi otroci. Primerjava z gledališčem je pa mongoloidna. Odrasel človek dobro ločuje med vsebino in interpretacijo, majhen otrok ki brez pravljic ne zaspi pa niti milimetra. Njemu je pomembna le vsebina (če jo že razume) oziroma občutek varnosti, da se nekdo pred spanjem ukvarja z njim (če jo še ne razume). Takim lahko na nočno omarico postaviš tudi kletko s papagajem, pa bo ravno tako funkcionirala. Lahko pa jim tudi čitaš Zbrana dela Karla Marxa.
Taka primerjava s papagajem in popolno nerazumevanje bistva pravljic me pa pojezi. Pa kdo pravi, da se je pravljice na kasetah poslušal samo pred spanjem in brez navzočnosti staršev. Ure in ure sem poslušala pravljce na kasetah in zraven risala v kuhinji, medtem ko je mama pripravljala kosilo. In sva ob tem klepetali, komentirali in se zabavali. Tista večerna pa je bila seveda “v živo”. Poleg veselja in razvijanja domišljije smo si otroci na ta način tudi širili besedni zaklad. Joj, dobri stari časi, ne pa danes ko se otroka posedi pred televizor ali računalnik ali pa odpelje v trgovinski center.
Upam, da nimaš otrok, ker tole res ni vredno komentarja. Majhni otroci brez pravljice ne zaspijo? Kakšna kletka neki? Poskusi kakemu otroku namesto pravljice brat Marxa, pa poročaj, kaka bo reakcija 
Drugače pa pravljice, pesmice ipd. pri nas nikoli niso za lahko noč, ko so otroci že tako zaspani, da samo na pol dojemajo.
Sem še verjela, da se najde kak zrel komentator, pa vidim, da se tega od mojih sorojakov v bistvu ne da več pričakovati. Toliko nekega gneva je v vas posameznikih, da me je resnično sram.
Hvala za konstruktivne komentarje, ki ste jih bili primorani napisati. Bolje bi bilo, da bi si predvajali kako “kaseto” in bi podoživeli vaše otroštvo, ker je bilo očitno tekom odraščanja nekaj zgrešeno.
lp
Manja
