Ob začetku novega šolskega leta sem hotela hčerki kupiti še nove gumijste škornje za v dež. Pa mi je odvrnila, da jih ne rabi, da so taki škornji za tamale. Ona pa vendar gre že v 2. razred. A vaši šolski otroci za v šolo še obujejo gumijaste škornje kadar dežuje in do kdaj (do katerega razreda) so pri vas akutualni oz. so bili aktualni?

Naša gre v 3.razred in jih še vedno nosi brez pripomb. Je pa res, da jih imam tudi jaz in da smo že od malega se v dežju oblekli v dežne obleke (kupili v Hoferju: hlače + jakna) , vzeli dežnike in šli skakat po lužah. To ji je bila vedno super zabava, seveda pa so nas večinoma ostali čudno gledali

Za v dež :)))))

Pri nas je bilo to obdobje, ko ste zdaj vi, “prehodno”, torej niso hoteli nosit škornjev. Zdaj 12-letnica že dojema, da so pravzaprav zelo praktični, samo ne morejo bit “kreni”, ampak dost lepi… (taki pa tudi že precej stanejo, zato je zdaj sicer še vedno brez

Še to: sama nisem komplicirala, ker niso hoteli imeti škornjev, itak smo jih tako male še vozili do šole, če so šli sami, pa se tudi niso pretirano zmočili v 200 metrih

Še odrasli z veseljem nosimo dežne škornje

Moja sta se tudi uprla nekje v 2. razredu, pa ju nisem silila njimi, imela sta jesenske nepremočljive čevlje, skakanje po lužah, pa sta takrat že prerasla.

Moji trije otroci so imeli vedno v omarici par gumijastih škornjev za deževno vreme.
Živimo v polruralnem okolju, otroke vozimo v šolo in iz nje domov z avtom, ker imajo do šole po najbližji poti (zelo prometna cesta) 2 km, po okolišnjih poteh pa 3,5-4 km. Avtobusnih prevozov skoraj ni, bus vozi 3x dnevno, čakati ga je treba po pouku 1-3 ure. Skratka – nimajo nujnega razloga, zaradi katerega bi morali hoditi po lužah in iti ven po deževnem vremenu.

Otroci nikoli niso hoteli nositi gumijastih škornjev za mokro vreme. Ko je zunaj deževalo, so bili raje notri. Gazenje po lužah jim ni bilo nikoli niti najmanj zanimivo. Mogoče so vsi trije otroci skupaj do sedmega leta kakšnih 5x obuli škornje in mogoče 3 ure preživeli na deževnem vremenu zunaj. Dežja ne marajo, gumijastih škornjev pa ne potrebujejo. Prid tretjem otroku sem potem pri štirih letih nehala čuvati gumi škornje v omarici za obutev.

Pozimi po plundri nosijo zimske nepremočljive in impregnirane čevlje podobne gojzarjem in se izogibajo mlakam in raztopljenemu snegu. Na dvorišču in po cesti je suho, ker je sneg odmetan, v času, ko je mokro po cesti se pač bolj zadržujejo doma, ne rinejo v mokroto, ko pa je nujno, pa je to za nekaj deset metrov, kar zimski čevlji brez težav zdržijo. Enako kot hojo po suhem snegu.

Skratka – smo družina, ki sovraži mokre ceste, plundro, v dežju ne vidi nič zabavnega in ne potrebuje gumijastih škornjev za dež. Kar se nas tiče, jih lahko nehajo izdelovati. Kupili jih bomo edino takrat, če pride do takšne svetovne krize, da se več ne bomo mogli voziti z avti in bo treba do šole in službe gaziti po blatu.

Ja seveda, kar njo ubogaj, ona že ve, ker ona je pa manekenka kot sosedovo dekle in mora bit in ker, če ne jo bo skenslala…
Zakaj pa v trgovinah prodajajo gumi škornje tudi za malo večje in ne samo za tamale? Pa še lepe so za povrh!
Malo pelji ti svojo “veliko” hči v trgovino, me prav zanima, kja bi ti porekla, ko ji boš pokazala gumi škornje…? :-)))