pa je šla…
Po mojem bi Robert bil čisto vesel, če bi se znebil mlinskega kamna v pojavi Jasmine in on šel ven. Kar je imel namen doseči z udeležbo v BB mu je že uspelo.
Najbrž pa ima tudi malo občutka krivde, revček ubogi. Žalostno, da se mora tak star cepec potrjevat in dokazovat na tak način.
Aleš je Đesi krasno zajebal. Njej se v resnici niti malo ni šlo ven, čeprav se je na koncu trudila narediti tak vtis kot, da samo čaka na svobodo.
Nina: podn od ženske. Gravž totalni!
LN
O Nini bo že vse čisto res;smili se mi otroček,če bo te posnetke kdaj videl,mož pa živ norec, da tako kot je sploh prenaša,kot očka pa je odličen in tisto ljubčkanje cartanje je skoraj verjetno v večini z njegove strani.Lepo o možu je govorila takrat,ko je umetnica ugotovila,da se je malo preveč zblebetala in je morala podobo in vtis malo popraviti- bistra glava. Besede in papir prenesejo vse, dejanja pa so čisto nekaj drugega.Sicer nimam totalnega vpogleda,ker spremlam BB preko zapisov in občano zvečer in moram reči,da se ta Nina zelo dobro dela in funkcionira,če bo pa zmagala,bo lahko pa drago karto za JA kupila,tam pa plačala služkinje,ki bodo delale namesto nje,ona bo pa ustvarjala,privoščim ji.
Eh, Nina je lažnivka. Najprej reče, da je šla v BB da najde sama sebe, pa da se promovira, pa da otroka nauči samostojnosti (LOL) … Potem je pa rekla, da je bil BB ideja njenega ljubimca, ker je tako nor kot ona … Pa da že ima idealnega partnerja (Grega), pa kako se imajo doma radi, se skoz dotikajo in lubčkajo, … Ah ja, tako je idealen, da si je omislila ljubimca 🙂
Ja, preveč je zblebetala, tako je bistra. Besed pa več ne moreš vzeti nazaj, tako da vtisa, ki ga je naredila, ne more več popraviti. Ženska je en navaden gravž.
Pravzaprav bi mi bilo ljubše, da gre Robi ven. Največji podn pa mi je Nina. Eno govori, drugo dela, svoje bližnje spravlja v nelagoden položaj. Hvala bogu, da je sin star 3 leta in še ne ve kakšno avšo ima za mamo. Gravž je še najlepša beseda za njo. Tisti njen mož se mi pa smili. Pa njegovi starši, pa njegovi najbližji. Vsa Slovenija se mu smeje.
Hja, men je blo pa podn to, da so Nininga moža spravli v studio, pol mu pa to pred širnim občinstvom pokazal……..
Dober se je držal in kot je rekel Aljoša R. je rajši na svojem stolu, kot pa da bi bil zdajle v njegovi koži…..
Se mi je pa totalno zasmilila Sonja!!
Jst bi na njenem mestu se verjetno kar razjokala!
Itak je rekla, da pogreša vljudnostne izraze, ker so jo mel tako kot eno lutko, ker pač ni govorila.
In pride srotka z velikansko čokolado ven, kot nagrado njej!!, oni pa hop v čokolado!
Noben da bi slučajno vprašu čigava je, oz. zakaj jo je prinesla:::(((((((((((((
Ne vem, sicer, kaj so se potem menli, ampak kolikor je pokazalo po TV, so bli vsi stanovalci BB poden od podna, po njihovem obnašanju do nje!!
Tak!
lp
Boli njo za njenega malčka,samo da se sama in njene “kao sposobnosti” pokažejo.Žal mi je samo,da kljub temu,da jo poznam-ne smem sicer izdati s katere plati,mi ni bilo čudno,da se je uturila v BB,samo,da je pa njen dedec-čisto simpatičen in ljubeč ata tak glupan in se kaže po TV, da se norčujeta iz njega tako Nina,pa Osenarca,pa Aljoša in se mu krohota vsa Slo.Žal mi ga je , pa tako prijeten je v resnici.Nisem si pa predstavljala,da je lahko ona tak poden od podna,čeprav vem,da slovi kot nekak ekstrem.Upam,da jo v naslednjem krogu v studiu obišče njena tako imenovana ljubezen iz daljn Afrike in jo postavi na tla in jo skensla,ter jo nominirajo za odhod in gre lahko že pred poletjem v romanco.Žal mi je malega Klemna,ker ma tako kuro za mamo.
Nekje med divjo žurerko in zgledno mamo, nekje med poslovno žensko in multipraktik ženo, za mnoge gospa, a zase še dolgo gospodična..
No, tako o sebi pravi NINA. In predno jo cela slovenija popljuva, bi rada, da preberete še kaj njenega, tale stavek, mi še posebej izstopa………………………Ejjj, a je to življenje vaše, ali je družbeno? To se raje vprašajte. In se obnašajte tako, kot je sprejemljivo vam.
o štiindvajset urnem delavniku v zvezi
06:39, 10. 03. 2007 .. 8 komentarji .. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Že davno bi morala pisati o tem.
O tem, kako in zakaj neke zveze obstanejo, prebredejo vse viharje in obidejo čeri… in kakšni ljudje so potrebni za to. In zakaj je dandanes vse več ´mladih´ ljudi pri petintridesetih, štiridesetih še vedno single. Še vedno veliko preveč vezanih na svojo matično družino (se pravi očeta, mamo, brate, sestre), kar niti ni povsem njihova krivda, saj je normalno, da si jih starši nekako lastijo dokler si ne ustvarijo svoje ´celice´. Nehote še vedno preveč skrbijo in od njih pričakujejo odgovore za svoja dejanja, magari so že zdavnaj odrasli. Tako zgleda navzven, v resnici pa nikoli povsem ne prevzamejo kontrole nad svojim življenjem. Škoda. Četudi živijo daleč stran, imajo sebi enake prijatelje, nekateri tudi otroke, ampak biti single je vseeno in. Prioriteta št. 1. Ostati single. Ostati sam svoj. V resnici…nikoli odrasti.
Za zvezo sta potrebna dva. Dva, ki nista kakor noč in dan, kajti na dolge proge je to vse preveč zahtevna vožnja. Ta dva morata v sebi čutiti željo po tem, da bi si nekoč skupaj ustvarila družino, tako željo že od prvega dne. In taka dva se o otrocih, hiši, vrtu, psu tudi pogovarjata, pa magari že na začetku zveze. In to brez povešanja pogleda, slabe vesti in sprenevedanja. Nič, čisto nič ni narobe s to željo, pa se je večina kar malo sramuje.
In ko se dva najdeta, potem je to čisto tako, kot da bi kupili svoj sanjski avto. Že takoj vemo, da bomo za to svoje hrepenenje odšteli veliko preveč in da ga bomo odplačevali dolgo dolgo. Vemo, da bo vanj potrebno vlagati veliko časa in truda, da nas bo še dolgo razveseljeval in imel rad. Da ga bo treba negovati in ga redno servisirati, da ne bo zgnil pozabljen v kakem temnem kotu. Da se karamboli dogajajo, lahko se zgodi totalka, ponavadi sta poškodovana oba, ampak potem vseeno skrbno sestavijo košček po košček, ga pregledajo, očistijo in so veseli, da bo vseeno moč rešit večji del. In nekateri se še po štiridesetih ali več letih vozijo s svojim sanjskim avtom, še lepšim in bolj bleščečim, kot je bil na dan nakupa in so ponosni. Ponosni na to, da so ohranili svoje hrepenenje in ga ubranili pred časom. Dva, ujeta v svoj prostor in čas. Oldtajmerji. Malo bolj počasni, ampak veliko srečnejši od novopečenih lastnikov najnovejših najbolj vročih mašinc, ki preveč žrejo in jih nimaš kam parkirat. In stalno trepetaš, da ti je kdo ne bo sunil.
Včasih se počutim kot kak čudak, dinozaver med vsemi temi ´sodobnimi´ mladimi karieristi. Nekako mi ne gre skupaj ta njihov fulll hud in skuliran način življenja, tako čaščen in opevan, pa ta njihova melanholija, trpkost in zagrenjenost. Samost? Tukaj nekaj ne gre skupaj. Nekaj več kot očitno ne štima.
Prijateljstva, ki se vlečejo še od osnovne šole naprej, vedno iste debate, isti placi, isti štosi, udrihanja po trenutni bivši, ki da je taka zahtevna coprnica, ker je želela vedet pri čem je. In vsi se strinjajo, vsaj tisti, ki jim ta večer častijo pivo. Družno zlivanje gnojnice enako mislečih enako zagrenjenih.
Ne bom rekla kaj je normalno in kaj ni, lahko gledam strogo iz biološke perspektive.. vrsta mora it naprej. Tisti, ki ne začutijo klic narave, tisti ne znajo prisluhniti najbolj očitnem sporočilu, radi bi pa poslušali svoj najtišji notranji glasek., ki naj bi jim povedal, kaj jih bo osrečilo.
Egoizem.
O ne, on ne.
Z možem sva obšla čer, malo sva tudi nasedla, ampak sva pokrpala ladjo, nekaj vode morava še ven zmetat in potem pluti naprej. In se truditi vsak dan sproti se imeti rada, se prilagajati, pa če gre za najbolj banalne stvari, kot so kateri vonj mehčalca se naj uporablja. Ob tem trčenju s čerjo sva morala seveda nujno odvreč kar nekaj stvari, ki so naju vlekle navzdol, ne glede na njihovo vrednost in ugotovila sva, da sva popolnoma sama na tem širnem morju in morava stopit skupaj, če hočeva preživet.
In ko je začelo it navzdol in je kazalo na najslabše, so podgane res prve zbežale stran.
Še odgovor na vprašanje, kaj pa, če me enkrat mine? Mine samo, ko se nehamo truditi. Roža brez zalivanja umre, partner brez pozornosti otopi in vene. Tudi najtrdnejši kaktus potrebuje vsaj kako kapljo tu in tam.
Zato torej – če se niste in se nočete sprijazniti, da je življenje v dvoje delo in to štiriindvajset ur na dan, in pa da je partnerstvo ena velika šola – šola strpnosti, dajanja, potrpljenja in negovanja, pa spoznavanja samega sebe in drugega… potem… noja potem bolje da ostanete sami.
Vaši morebitni otroci si ne zaslužijo takšnih staršev.