pa kaj je z dekleti, da so umazana, tudi moja je med njimi
Večkrat sem zasledila temo o puncah, no tudi fantih, ki se ne umivajo. prebrala in in brez komentarja šla naprej. Tokrat jo odpiram sama, ker sem ostala brez idej in besna na našo 12 letnico.
Na kratko: stušira se 1x tedensko, pa še to komaj,komaj, ko mi pokrov odnese. Smrdi, kaj naj rečem. Deodorant ji ne more prekriti vonja po potu, lasje mastni, obraz mozoljav in svetleč. Meče jo zadnji 2 leti, prej problemov te sorte ni bilo. Ja, puberteta…my ass!!!
Ampak kremico pa bi, uhančke in glos in maskaro in puderček in lak, majčko ki jo ima sosedova, pa še in še… Nje sploh ne moti, da je usrana in da si niti zob več ne umiva. Nohte ima grde, postrižene na hojladri vsaka 2 tedna, še gat si ne menja in nogavic. Spala bi kar oblečena, v pajkicah in majci.
V šoli popustila, jezikava, tik tok seveda in influencerke…
Ok, telefon in računalnik sem omejila, pravila v družini glede pospravljanja in higiene čivkajo vrabci na strehi, samo ona me glede kot zombi in se ji ji gladko j… hmmm, fučka za vse.
Občasno me prime, da bi ji primazala ene dve okoli ušes, pa še kakšno za dobro mero. Nisem pa ziher, da bi kaj pomagalo, tepla nisem nikoli, ne nje, ne njenega brata.
Na vse pogovore, da je smrdljivka ji je vseeno, ne pozna sramu, ni ji nerodno, skratka nič je ne gane.
Bila je povabljena na nekaj rd k prijateljicam. Ker se ni želela urediti, ji nisem pustila iti. Enako je bilo poleti, ko se je v majci ki jo je drajsala 3 dni hotela s kolegicami vozit…
Ne vem… nimam ideje… pritisk mi nabije, ko jo vidim celo zalimano, zalepljeno, nepočesano, masten obraz, usrane nohte… Mož pravi, da jo bo minilo… in da ji s teženjem dajem še več volje za upiranje… ker samo gleda in njen ja….bom …. ok… mi je kratkomalo uhhhh!!!!
Pa čemu bi se upirala, ni mi jasno… iskanje identitete in svojega mesta pod soncem ne izvajaš tako, da si ogaben!!! Moja hčerka gor ali dol, ljubezen starša je neomejena…. moje potrpljenje pa ne…
Odprta sem za predloge…
hvala!
Jaz mislim, da gre za obdobje. Oba moja otroka sta šla čez to. No sin je še vedno v tem obdobju 🤣🤣 in ja točno okoli 12tega leta je to. Ne delaj take drame. Jaz sem jo bolj opominjala v smislu naj si umije pazduhe, ker v tem obdobju res grozljivo smrdijo. Kar cela soba je smrdela🤦♀️
Saj bo pogruntala. Tako kot je predhodnik rekel, ko bo čas za fante bo vse drugače
Yfvhjjj, 29.01.2022 ob 08:52
Zakaj ima pravico razmisljat o tem, ali se umije ali ne?
Zvecer reces cas je za tusiranje in ostalo nego in spat in ni kaj debatirat. Umivanje oz skrb za cistoco je rutina, ce otroka tako navadis. Nekaj kar pocnemo avtomatsko, ce ne je pa stars, ki opomni.
Predvidevam, da je psihicno sicer v redu?
Nimaš najstnikov zato ne moraliziraj. Pri nas ste se redno tuširala od malega. Ko sta prišla v obdobje okrog 12 leta pa tema. Nenehno pregovarjanje.
Avtorica te razumem. Mene je sin pogledal v oči in gladko rekel ne. Zato razumem tvojo nemoč da bi jo sklofutala. Je potrebno veliko obvladovanja da te ne raznese. Jaz otrokom nisem govorila da smrdijo. Tudi kazni niso dobili. Sem jim pa najedala da se grejo umit.
Zdaj je ta velik sin že ven iz tega obdobja. Je prešlo v drugo skrajnost in zaseda kopalnico na polno. Pa ne samo tuširanje. Po tuširanju še krama za obraz, druga za mozolje, tretja ta roke, gel na lase, izbrana oblačila,….
Kot so ti ze zapisali, to je obicajno za okoli 12 let.
Moji vsi trije so sli skozi to, najmlajsi se najmanj, ker sem bila ze izkusena in je tudi imel dva starejs za vzor, najstarejsi pa najbolj, ker sem bila v soku, da se ne tusira vec in sem rabila cas, da se odsokiram.
Ne zali otroka s smrdljivcem.
Ena zgoraj je napisla, da higiena ni izbira, ampak rutina in tako se postavi.
Jaz sem se vsedla z mojimi in lepo povedala, da razumem, da jim je tezko se zvecer stusirat, ko so ze utrujeni, da si pa lahko izberejo katerikoli del dneva za tusiranje in da ni nujno, da to opravijo vsak dan, ampak naj si izberejo 4-5 dni v tednu, ko se bodo tusirali in 2 dni za pranje las. Smo se lepo dogovorili in je slo.
Tam pri 14-15 so se pa zaceli tusirati 2x na dan in to je trajalo do enega 20.
Tam okoli 15. leta tuširanje enkrat na teden, ni pomagal noben zgled, da se jaz in mož tuširava vsak dan, tudi ona bi kar spala v tistem, kar ima oblečeno za doma, kao kaj ima veze… Gate sem ji dobesedno morala strgat z riti in dat prat, da se je preoblekla v sveže. No, potem je pa dobila fanta pri 16-tih in ji je enkrat rekel, da rahlo zaudarja. Totalna sprememba, tuširanje vsakodnevno, intimna nega vsakodnevno, deodoranti, kreme itd. Torej če starši težijo, nima veze, mora slišat od nekoga drugega.
Da se razumemo, ne žalim je, ampak ji povem tako kot je, brez olepševanja, da smrdi. Ker resnično smrdi, po potu, tu ni kaj skrivati. Verjemite mi, če moti mene, ki sem njena mama, potem si niti ne upam zamisliti, kako jo dojema okolica. Umivanje kot rutina, ja, saj to je normalno in kot rečeno, do cca desetega leta nobenih težav. Vendar je sedaj pubertetnice ne spravimo v kopalnico, diplomacija je odpovedala… Razumem, da uveljavlja svojo voljo in je to očitno njen način odraščanja, a kaj ko je tako moteče… Radi imamo to našo umazanko in ona to dobro ve… k sreči vsaj tu na čustvenem področju nima težav. Hvala za nasvete, nekaj jih je prav uporabnih! Joj, kako čakam obdobje, da ji bo kliknilo v drugo prestavo…
lp
Ja podobno pri našem fantu…
Mož se je metal na trepalnice pa nič…Jaz pa čakala, da mu sovrstniki povejo realno stanje, da spozna simpatijo….
Uspelo.
Ponosna na mojega fanta in kolege in kolegice, ki očitno govorijo boljši jezik kot mi starši 🙂
Sedaj še čakam samo snaho, da bo tudi njegova soba tip top 🙂
Neprijavljena, 29.01.2022 ob 09:52
Nimaš najstnikov zato ne moraliziraj. Pri nas ste se redno tuširala od malega. Ko sta prišla v obdobje okrog 12 leta pa tema. Nenehno pregovarjanje.
Avtorica te razumem. Mene je sin pogledal v oči in gladko rekel ne. Zato razumem tvojo nemoč da bi jo sklofutala. Je potrebno veliko obvladovanja da te ne raznese. Jaz otrokom nisem govorila da smrdijo. Tudi kazni niso dobili. Sem jim pa najedala da se grejo umit.
Zdaj je ta velik sin že ven iz tega obdobja. Je prešlo v drugo skrajnost in zaseda kopalnico na polno. Pa ne samo tuširanje. Po tuširanju še krama za obraz, druga za mozolje, tretja ta roke, gel na lase, izbrana oblačila,….
REs je prakticno sta oba iz najstniskih let.
Ne recem, da ni bil kak dan, da se kdo ni stusiral, ampak, ce se lahko o marsicem debatira, je tukaj vseeno malo trsi ptistop pravi. V redu, se ti ne da tusirat, se lahko zjutraj, ampak o tem ali bi se ali ne, ni debate.
Nič čakati, od osnovnih pravil se ne odstopa kot starš. Danes je samo tuširanje, jutri je samo drogiranje. Pravila so za vse enaka, vsi se jih morajo držati, predvsem ker se jih postavi zaradi zdravja. Higiena je pa osnova zdravja. Bi rada imela zdravega otroka ali ne? Naj bo to vodilo, ko boš iskala svojo odločnost in argumente. Imam najstnika in je imel kakšen poskus, da se določenih pravil ni želel držati, ma smo hitro rešili. Se usedeš in pogovarjaš dokler ne razume zakaj vztrajaš. Če ti nimaš svoj zakaj je posledično težko tudi njemu razumeti. Razčisti najprej pri sebi, si določi meje in od njih ne odstopaj. Otroci potrebujejo zdrave okvirje, ljubeče starše, ki imajo trdnost in se z njimi počutijo varne. Če ti najprej nekaj postaviš kot pravilo in se tega ne držiš oz popuščaš, postane tudi on izgubljen. Meje dajejo otroku občutek varnosti. Mi moramo biti tisti, ki jih vodimo in ščitimo. V takem trenutku imamo priložnost se povezati z otrokom in mu prijazno in jasno postaviti mejo. Še bolje je, če smo en korak pred njim in mu uvedemo rutino, stvari načrtujemo vnaprej. Recimo, kupiš nov šampon, milo, nekaj posebnega, kar jo bo spodbudilo, da se stušira in opere lase. Imejta ‘spa’ dan kar doma in še urejajta skupaj kot vajin tedenski ritual in čas za kvalitetno druženje samo vedve.
Ni vedno lahko, a vsak trud bo kmalu poplačan. Je treba vztrajati.
Za Pami…
ko te berem se spomnim mojih staršev, ki so povzročili še dodatno upiranje in svojeglavost in odtujenost. Tudi mojemu možu, ki je tak kot ti uspeva, da se s sinom oddaljujeta – ko mu to povem in dokažem – pa ogenj v strehi.
A najstnik koga ogroža, če se en teden ne stušira in smrdi?
A res delaš prav, ko mu nenehno in tako dolgo govoriš nekaj, samo da bo po tvoje in ti zmagaš in dela točno to kar ti želiš?
A se ne bi več naučil iz lastnih napak – takih kjer nikogar ne ogroža?
Slab dan, 29.01.2022 ob 10:57
Za Pami…
ko te berem se spomnim mojih staršev, ki so povzročili še dodatno upiranje in svojeglavost in odtujenost. Tudi mojemu možu, ki je tak kot ti uspeva, da se s sinom oddaljujeta – ko mu to povem in dokažem – pa ogenj v strehi.
A najstnik koga ogroža, če se en teden ne stušira in smrdi?
A res delaš prav, ko mu nenehno in tako dolgo govoriš nekaj, samo da bo po tvoje in ti zmagaš in dela točno to kar ti želiš?
A se ne bi več naučil iz lastnih napak – takih kjer nikogar ne ogroža?
Vsekakor vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kako pri njemu doseči nek cilj. Jaz lahko govorim le iz svoje izkušnje in svojega odnosa s sinom, pri nas je tako, da sva ves čas zelo povezana. Ne dovolim, da se otrok oddalji od mene, ne glede na vse. Vzgajam sočutno, a še vedno sem starš, ne njegov prijatelj. Otroku s tem ne odvzameš izkušnje, temveč ga usmerjaš in vodiš. To je tvoja naloga. Ko vidiš, da ne gre v pravo smer, ga brez težav popraviš. Ogroža sebe. Saj pravim, danes je samo tuširanje.. kako boste pa reševali težje stvari, če pri osnovah popuščaš in nimaš nobene moči, ko je to potrebno? Kaj boš ko najdeš cigarete, alkohol, drogo? Pustila, da dela napake? Jih poznam kar nekaj takih, ki so pustili otroke, da sami odločajo. Eden je pokojen že 20 let, drugi še pri mami pri 36 in še vedno kadi travo, brez službe. Tretji težek odvisnik, bil 2x v komuni v tujini in se vsak dan bori proti temu, da spet konča tam. Vem, boš rekla da pretiravam, morda res. A kje je tista meja potem, da rečeš to pa je res pomembno in tu potegnem črto? Jaz mislim, pa lahko da se motim, da je treba ravno na teh ‘manj pomembnih’ primerih vzpostaviti nek sistem, ki deluje, ga vzdrževati in s pogovorom, argumenti podkrepiti in razložiti. Ko nekdo razume zakaj mora to početi, bo to izhajalo iz njega, ne pa zato ker je mama rekla. Smo starši in to je naša naloga.
Različni smo tako je tudi prav…tudi otroci.
Zamisli se pa nad sama sabo – če te citiram v delih, ki so me zelo zmotili in sem mnenja, da je tvoj način vzgoje napačen. A glej vsak po svoje.
vsak starš najbolje ve kako pri svojem otroku doseči nek cilj –
ne dovolim, da se otrok oddalji od mene –
če otroka nenehno usmerjaš in vodiš – MU ODVZAMEŠ izkušnjo in še marsikaj drugega. Ampak to je samo moje mnenje in očitno sta najina pogleda na vzgojo in načina vzgoje kot noč in dan… Naj nama obema uspe vzgojiti srečne in zadovoljne otroke – kar je obema cilj.
Imam 2 pubertetnika in težavo, da bruham (dobesedno), če voham švic dlje časa. Dobesedno dvigne se mi in moram stran, ali pa gre vse ven.
Težava je, če npr.stojim v kakšni vrsti sredi poletja. Ni šans, da bi šla na sladoled nekam, kjer se čaka.
No pri smrajenju mojih dveh pubertetnikov je težava, ko se kam peljemo z avtom. Ko sta doživela prvič, da sem morala skoraj ustaviti sredi avtoceste in smo se z odprtimi okni vozili do prvega počivališča, sta dojela, da to ni hec.
Od takrat imamo vedno sabo mokre robce in deodorant v vsakem žepu.
Ne vem, če sem kaj pomagala. Mogoče dobiš kakšno idejo.
Tudi moja sestra je imela tako obdobje okoli 13. Leta.
pri meni je slo za drugo stvar in sicer depresijo oz depresivne epizode, ki so trajale od treh dni pa do 3tedne cisto odvisno. Takrat se tezko spravim iz postelje in pa tud za higieno stežka poskrbim, je šlo tud že štiri dni brez tuša ampak pol se zagravžaš samem sebi pa je to odskočna deska.
Glede na to da je veliko na tiktoku pa da spremlja influencerke, ji mogoce lahko higieno oz zeljo po urejenosti upelješ prek tega- če se ze zgleduje po lepoticah pa modelih, zakaj ne bi ona skrbela sama zase kot one? Seveda v mejah normale da ne bo pomote. Poglejta skupaj kaksne skin care videe ali pa na foro my daily routine (vse je na youtubu, veliko tega) pejta v dm/ drogerijo, kupita skupaj kremice, sampone, deodorante, če imate kad mogoče bombice za v banjo to se mi zdi da se toliko stare punce kar navdusujejo nad tem, kaksno lepo pidzamo pa bo šlo verjetno lažje.
upam da rešite 🙂
Za razliko od drugih bom spet napisala, kot sem že v kakšnih drugih temah, da smo se včasih kopali 1x na teden, imam pa jih 50+, zdaj pa skoraj dvakrat ne bo več dovolj.
Morda imam sama prilagojen nos še na tiste razmere, ker me vonj po švicu ne moti toliko kot tule pišete.
Sem pa pri sebi videla, da odkar se tuširam samo z vodo, brez gela za tuširanje, ne zasmrdim tako hitro. Saj najbrž je vsa ta kemija, ki se jo nanaša, le zato, da jo je treba čim več kupovati, saj diši le kratek čas, kasneje pa prav zaradi še bolj smrdi in začaran krog je tu… samo še več tuširanja.
povej ji da je noben fant ne bo zelel ce bo smrdela in da bo tudi prijateljice kmalu izgubila ko bodo site njenega smradu… razen ce so iste packe kot ona. le kako lahko na umazan obraz kdorkoli da nase sminko. jebote. sicer ne razumem tega da pravite vsi skup obdobje.. ma kako obdobje? tudi sama sem bila najstnica nikoli nismo imeli niti v soli tezav s tem da bi kdo smrdel razen tisti revezi iz kmetij pa tudi to ne tako da bi se iz njih norcevali… mislim da je to posledica vzgoje da ste jih sami umival do bog ve katerih let zdaj pa imate. meni je bilo ze v 1 razredu jasno da se npr. umiva zobe ker drugac mi bodo zgnil. da se umiva vsak vecer vsaj. in v najstnistvu se je to samo se spotenciral. se danes se tusiram zjutraj in zvecer. stvar privzgojenih navad ze od zgodnjega otrostva. ze zelo zgodaj smo se sami umival in tusiral. danes pa se pri 10ih letih mamica poskrbi za svezo pizamco umije zobke, preoblece posteljo stumfe pa svega boga. men je blo jasno da ko prides domov se takoj preobleces. ce tega nism naredla me je foter napizdil do amena. to je to k se dans otroci nikogar vec ne bojijo. nobene avtoritete. mislim kaj vi vsi skup delate z otroci to je to ujckanje malih sonckov. eno okol kepe pa bo takoj jasno. pa kazni. nikamor ven nobene zepnine makeupa oblek ipd. house arest.
Pami, 29.01.2022 ob 11:16
Vsekakor vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kako pri njemu doseči nek cilj. Jaz lahko govorim le iz svoje izkušnje in svojega odnosa s sinom, pri nas je tako, da sva ves čas zelo povezana. Ne dovolim, da se otrok oddalji od mene, ne glede na vse. Vzgajam sočutno, a še vedno sem starš, ne njegov prijatelj. Otroku s tem ne odvzameš izkušnje, temveč ga usmerjaš in vodiš. To je tvoja naloga. Ko vidiš, da ne gre v pravo smer, ga brez težav popraviš. Ogroža sebe. Saj pravim, danes je samo tuširanje.. kako boste pa reševali težje stvari, če pri osnovah popuščaš in nimaš nobene moči, ko je to potrebno? Kaj boš ko najdeš cigarete, alkohol, drogo? Pustila, da dela napake? Jih poznam kar nekaj takih, ki so pustili otroke, da sami odločajo. Eden je pokojen že 20 let, drugi še pri mami pri 36 in še vedno kadi travo, brez službe. Tretji težek odvisnik, bil 2x v komuni v tujini in se vsak dan bori proti temu, da spet konča tam. Vem, boš rekla da pretiravam, morda res. A kje je tista meja potem, da rečeš to pa je res pomembno in tu potegnem črto? Jaz mislim, pa lahko da se motim, da je treba ravno na teh ‘manj pomembnih’ primerih vzpostaviti nek sistem, ki deluje, ga vzdrževati in s pogovorom, argumenti podkrepiti in razložiti. Ko nekdo razume zakaj mora to početi, bo to izhajalo iz njega, ne pa zato ker je mama rekla. Smo starši in to je naša naloga.
vas bo pa mamin sine nezmozen odlocanja sam zase brez svete mamice.otrok se preko slabih odlocitev in napacnih situacij veliko vec nauci iz prve roke kot ce mu mamica odpredava kaj se bo zgodilo pa ga usmerja in varuje da ne bo storil napake. men se smil vas otrok. to ni socutno starsevstvom socutno starsevstvo je vzgoja na podlagi naravnih posledic, torej otrok se ne umiva posledica je drustvena zavrnitev to da smrdi da se ga bo slej ko prej izogibalo ipd. kaksen stres mora to bit skos pod budnih ocesom mamice in kar mama rece to je zakon. zame je to custvena zloraba. vsi ne samo otroci se iz napak najvec naucimo. to so najvecje lekcije ki jih prinese zivljenje.
Z mojimi otroki nisem imela kar se tiče umivanja, nobenih problemov. Dejstvo je pa, da otroci v puberteti zelo smrdijo po potu. Vsi! Imajo zelo močan vonj. Nujno se je potrebno vsak dan stuširati oz. umiti in se namazati z deodorantom. Zdi se mi, da mi v naših letih nismo tako smrdeli. Tudi prehrana je bila drugačna.
Mene osebno ni nihče nikoli preganjal, da se moram umiti. Čeprav nismo imeli kopalnice, sem se vsak dan umila v škafu v kuhinji.
Z deklico se je treba lepo pogovoriti, kot z odraslo osebo! Moraš se umiti, ker se umivamo vsi, drugače zaudarjamo in drugi vihajo nos nad nami!