Tako sem besna, da ne morem odgovarjat za morebitne malo manj lepe besede v tem postu! Naša dvoinpolletnica hodi v vrtec od 1.9. letos. Verjetno je marsikomu normalno, da smo vsakih 14 dni en teden doma. Seveda zaradi bolezni. Prejšnji teden je imela škrlatinko. Cel teden se je doma zdravila z antibiotiki in v ponedeljek s težavo šla nazaj v vrtec (vsakič po bolezni se na novo uvajamo).

V torek sem bila nekaj minut še z njo v igralnici, ker je strašansko jokala, nakar slišim, da kliče ena mamica, da je njena pupa zbolela in, da je ne bo v vrtec. Vse lepo in prav. Včeraj (torej v četrtek, to je tretji (!!!) dan bolezni) pa v garderobi opazim njene stvari in antibiotik! Kar pomeni, da je prišla TRETJI dan že v vrtec!!! Če je dobila antibiotike, pomeni, da MORA biti vsaj en teden doma! Ona pa takoj v vrtec in naša frčafelca mi zdajle trenutno kuha z 38,4 stopnj vročine!!!! Saj ne morem reči, da sem pričakovala kaj drugega. Pa vendar!

Mi lahko, prosim, nekdo v njen zagovor napiše vsaj en možen realen izgovor, s kakšno pravico je prišla tako hitro v vrtec??? Sicer se mi bo med vikendom zmešalo. Iščem in iščem izgovore zanjo, a mi je vedno manj jasno, od kod njej pravica, da takole lahkomiselno in brezskrbno okuži še cel kup tujih otrok???

Za znoret! Najraje bi jo poiskala in ji tako napela, da do ponedeljka ne bo prišla k sebi! OK, meni je malo lažje, ko se izkašljam, potem pa slišim, kako moja pupa joče in spet sem besna za pop****!

A ni tako, da je potrebno dobiti potrdilo od zdravnika, da se lahko otrok po bolezni vrne v vrtec ?

Res,da je to da daš otroka, ki še je na antibiotiku v vrtec neodgovorno in obsojanja vredno dejanje. Glede kužnosti je pa tako, da je vsak kužen že pred pojavom prvih znakov bolezni, tako da ni glih ta otrok kriv za bolezen tvojega otroka, lahko je ” krivih ” deset drugih otrok, ki še bolezni ne kažejo.

lp

Menda otrok tretji dan po antibiotiku ni več kužen????

Ni več kužen? V bistvu je to šele drugi dan od prvega antibiotika, pa vseeno. Če že zanemarimo posledice, ki lahko doletijo malo, otrok tretji dan po izbruhu bolezni ne sodi v vrtec!

Ranka, ne, potrdila od zdravnika ne potrebuješ. Zato pa je tako.

Jaz se s tabo absolutno strinjam, našega že s svečo ne vozim več med druge otroke, ampak preden ti čist odnese pokrov, mogoče mamica enostavno nima druge izbire?! Saj veš, kakšen teror zganjajo danes nad mamami, nič bolniških, nič izostankov, pa če je recimo še samohranilka-kaj ji ostane?! Seveda to za otroka ni dobro in zdravo, zato upam, da se je to zgodilo res le zato, ker mamica dejansko ni imela druge možnosti.

Resno pa dvomim, da je po 6-tih dozah še lahko okužila tvojo punčko, če jo pa je, jo je že prej. Veš, tvoja je zaradi prestane bolezni veliko bolj občutljiva in zboli tudi zaradi stvari, ki jih zdravi otroci samo prenašajo, sami pa niso bolni. Naš je tak. Čim pride v stik s kakim šolskim ali vrtčevskim otrokom, smo na kahli.

Na tvojem mestu bi se pogovorila z vodjo vrtca. Če vzgojiteljice niso ukrepale, naj vsaj ona, da se v bodoče to ne bo dogajalo. Zelo neodgovorno se mi zdi od staršev, da naredijo kaj takega, še bolj pa sem presenečena, da so vzgojiteljice “flegma”.

….(no comment)
Mogoče res ni imela izbire, ampak…
Vzgojiteljice NE SMEJO dajat antibiotikov!
Lp, Mateja

razlogov zakaj je mamica punčko pripeljala v vrtec je lahko veliko … s tem ko boš o teh razlogih tuhtala ne boš rešila nič …

jaz itak mislim da je ogromno otrok premalo odpornih … zakaj? … ja to je pa treba pomislit … kako smo z njimi ravnali od prvega dne ko so prišli na svet… treba je delati na njihovem imunskem sistemu … ga krepit … iz meseca v mesec … iz leta v leto…

tako mislim jaz…

B.

Ravno to sem hotela slišat. Misliš, da RES nima nikakršne druge možnosti kot to, da pripelje bolnega otroka v vrtec? Ni samohranilka. Kaj pa mož? Pa stari starši? V skrajnem primeru plačam kakšni gospe, ki bi bila pripravljena vsake toliko časa “vskočiti”, ko je mala najbolj bolna. Finance po mojem niso problem, saj je njena mamica vsak dan bogato obtežena z zlatom. Pa če kljub temu ne zmore, ji sama plačam tista dva dni varstva! Vsaj še dva dni, potem je itak vikend.

Mali tako teče iz nosa, kašlja in kiha, da ne verjamem, da s tem ne more nikogar okužiti!

Sanja, se strinjam, tudi vzgojiteljice bi morale odreagirati. Sicer je vzgojiteljica krasna, ampak v tem primeru… Ne vem, no.

P.S.: Še nekaj, Skr bna… Sama delam v šolstvu. Si predstavljaš, da bi tvojega otroka učila učiteljica, ki bi šla vsakih 14 dni za 10 dni v bolniško? Kako bi tvoj otrok uspešno opravil maturo (učim maturitetni predmet) na koncu leta? Kako bo kaj odnesel od predmeta, če bom kak dan v šoli, pa potem spet en teden ne? Težko si privoščim bolniško, vsako uro moram noter spravljat in potem tistih 14 dni garat po cele dneve.
Ampak ni sile, ki bi mojo pupo spravila bolno v vrtec. Ne reci, da ni druge možnosti kot ta, ki jo je izbrala dama iz našega vrtca.

Jaz se pa strinjam s Skrbno. Prevec pocez sodit o stvareh in ne poznat situacije tudi ni ok. Ne ves kako in koliko izbire ima ta mama, morda je ze te tri dni tezko spraskala skupaj.

Ce hoces cimboljso zascito za otroka, ga moras imet doma in ne v vrtcu. Tam je toliko otrok in res ni nujno, da ravno ta, ki je na antibiotikih in okreva okuzi tvojega otroka. Vrtec je pac tveganje in absolutno zdravih otrok (mislim vseh) v tem letnem casu po mojem ni, kuzni so pa recimo tisti, pri katerih bolezen se sploh ni izbruhnila.

Mislim, da je to nekaj s cemer se soocas ves cas, dokler pac otroci ne razvijejo dovolj imunosti, ce imas smolo, da imas bolj obcutljivega otroka, toliko slabse, ampak zato ne mores nenehno iskat krivcev. Dovolj je, da gres z otrokom v trgovino ali pa se peljes na avtobusu, pa bo kaj staknil.

Otrok po treh ( tudi po šestih dozah ) dneh, ne prenaša več bolezni na druge!!
Z antibiotikom gre lahko in v vrtec in na zrak…skratka ni mu potrebno biti zaprt notri in izoliran od ostalih ( dovoljenje pediatra ), če le nima vročine in se drugače obnaša normalno.
Antibiotik je ravno tako kot če otroku teče z nosu! Samo zaradi tega mu ni potrebno biti doma in tudi za ostale otroke zaradi antibiotika NI nevaren!
Verjamem pa, da se dogajajo tudi druge, neodgovorne zadeve, ko starši pripeljejo otroka v vrtec, ko že kaže znake bolezni ( po možnosti nalezljive ), z vročino, drisko…. To je tisto na kar so lahko drugi opravičeno jezni če ne že celo besni! Pa mislim, da v večini takih primerov vzgojiteljice kar hitro ukrepajo ( seveda so tudi izjeme ).
Ta mama, na katero pa si ti danes tako besna, pa mislim da je pravilno ukrepala in najprej poskrbela za to, za kar bi morali najprej vsi starši v takem primeru: Za varnost svojega otroka in za to, da njen otrok ne mora okužit drugih!
Verjamem pa, da ti je hudo, ker je zdaj bolan tvoj otrok in tvojo reakcijo tudi razumem! Držim pesti, da bo kmalu bolje in čimmanj podobnih situacij!
Lepo nočko!
Vallery!

Ravno to sem hotela slišat. Misliš, da RES nima nikakršne druge možnosti kot to, da pripelje bolnega otroka v vrtec? Ni samohranilka. Kaj pa mož? Pa stari starši? V skrajnem primeru plačam kakšni gospe, ki bi bila pripravljena vsake toliko časa “vskočiti”, ko je mala najbolj bolna. Finance po mojem niso problem, saj je njena mamica vsak dan bogato obtežena z zlatom. Pa če kljub temu ne zmore, ji sama plačam tista dva dni varstva! Vsaj še dva dni, potem je itak vikend.

Mali tako teče iz nosa, kašlja in kiha, da ne verjamem, da s tem ne more nikogar okužiti!

Sanja, se strinjam, tudi vzgojiteljice bi morale odreagirati. Sicer je vzgojiteljica krasna, ampak v tem primeru… Ne vem, no.

P.S.: Še nekaj, Skr bna… Sama delam v šolstvu. Si predstavljaš, da bi tvojega otroka učila učiteljica, ki bi šla vsakih 14 dni za 10 dni v bolniško? Kako bi tvoj otrok uspešno opravil maturo (učim maturitetni predmet) na koncu leta? Kako bo kaj odnesel od predmeta, če bom kak dan v šoli, pa potem spet en teden ne? Težko si privoščim bolniško, vsako uro moram noter spravljat in potem tistih 14 dni garat po cele dneve.
Ampak ni sile, ki bi mojo pupo spravila bolno v vrtec. Ne reci, da ni druge možnosti kot ta, ki jo je izbrala dama iz našega vrtca.

Pri nas mogoče ne, v tujini je pa čisto normalno, da po dveh dneh jemanja antibiotika otroka pripelješ v vrtec in mu vzgojiteljice dajejo antibiotik.
Ta punčka je, če je okužila tvojo hčerko to lahko naredila edino preden je dobila antibiotik. Po dveh ali treh dneh jemanja pa vsekakor ne.
Se mi pa smili otrok, ki mora takšen v vrtec. Pa seveda tvoja pikica, ki sedaj “kuha”.
Kot so že pred mano napisale, vrtec je pač prostor, kjer se bacili veselo množijo, ker je veliko otrok na majhnem prostoru. Kdo je bil tisti, ki je tvojo pikico okužil, boš težko vedela, jaz ne bi kar na pamet obtoževala. Naj te “potolažim”, da bo vsako leto bolje. Zdaj še “kuha”, čez dve leti bo dala virozo skozi, da niti opazili ne boste, razen kakšnega “smrkeljčka”.

Čimprejšnje okrevanje vam želim

z.

Ej, ne mene ubit! Pomislila sem samo na možnost, ki jo je pred nekaj tedni predstavila ena mama tukaj na forumu, ko si ji je trgalo srce, pa je vseeno MORALA dat otroka z antibiotikom v vrtec, če je hotela obdržat službo, pa še samohranilka zraven je bila. Starih satršev ni imela, skratka druge možnosti ni. Kako utopično je iskanje varuške za BOLNEGA otroka, pa vemo vsi, ki smo to kdaj poskusili.

Kako in zakaj je dala tale mama napol bolnega otroka v vrtec, ne vem in nikakor ne zagovarjam takega početja. Nikoli in nikdar! Sama imam otroka s precej znižano imunustjo in sem pod soncem najbolj besna na starše, ki svojih napol bolnih otrok ne znajo držat stran od drugih zdravih, pa jih vlačijo ne samo po vrtcih, ampak tudi po obiskih, knjižnicah, trgovinah…Saj mu samo iz nosa teče! Ja, tvojemu mogoče, tistemu, ki pride v stik z njim pa se lahko razvije veliko hujša oblika. In najbolj pravi naslov za ogorčeno pritožbo bo vodstvo vrtca ali pa vsaj vzgojiteljica skupine tvoje hčerke. Jaz pač sodim po sebi in jaz bi napol bolnega otroka porinila v vrtec samo v skrajno skrajni življenjski nuji. In sem upala, da ga je tudi ta mamica iz tega razloga in ne iz komoditete.

Iz služb pa težko izostajamo vsi, brez razlike. Državni uslužbenci ste tukaj še zelo na dobrem in varnem. Verjetno se res kdo jezi nad prfokso, ki veliko manjka, vendar je vsaj nihče na cesto ne meče, kot stotine mamic, ki delajo v tako imenovanem “gospodarstvu”.

Morda pa je zbolela že v petek, takrat dobila prvo dozo….Samo ugibam.

Joj, Skr bna, saj te nisem mislila napasti! Sorči, če je tako zgledalo. Zato sem se pa že na začetku opravičila za kak izbruh v naprej.

So popolnoma strinjam s tabo v tistem, ko govoriš, da marsikdo vlači svojega bolnega otroka po trgovinah, obiskih, knjižnjicah, vrtcih… Upam, da se ti ljudje ne zavedajo, kaj delajo in, da to ne delajo zanalašč.

Kar pa se tiče državnih uslužbencev, se močno motiš. Verjemi. Ampak to je že druga zgodba. O tej pa kdaj drugič. Verjemi mi, da smo mi včasih še na slabšem, pa naj se to sliši še tako banalno. Žalostno, a resnično.

Veliko zdravja tvojemu lumpu!

Ne, capi. Zbolela je v torek. Sem že zgoraj napisala.

Nekaj mi pa še vedno ni jasno: Zakaj za vraga pa naša pediatrinja vedno tako poudari, naj ostane en teden doma? Saj ne, da bi mi nameravali narediti kako drugače, ampak vedno nam da stalež za en teden in čez en teden kontrolo. Šele takrat se pogovarjamo, kdaj naj gre nazaj v vrtec.

Po vašem pisanju sodeč pa gredo vsi vaši otroci po dveh dneh v vrtec, saj niso več kužni in po vašem zdravi. Torej smo mi veliki paničarji in pretiravamo “že” ob vsakem antibiotiku ali kako?

Vedno manj mi je jasno…

Nisem brala postov in kar bom napisala tvegam, da se name usujejo kritike, se pa strinjam z barbaro* o tem, da je treba delati na odpornosti otrok (taka je pač moja izkušnja). Moj je dobil vnetje ušes (star 1,5 leto), odšla v ponedeljek k pediatru in dobila antibiotike ter nek trakec, ki sva ga morala hodit 3 dni menjat. Tudi v torek je bil doma. Dva dni je samo jokal in sitnaril in čisto nič jedel, nič popoldne spal, bila sem že čisto na koncu in šesti čut mi je rekel, da pogreša družbo in vrtec, saj je s takim veseljem hodil tja, ko je odhajal domov je jokal, kot da mu doma kaj hudega delam. Zelo se je navezal na varuško, bil je daleč najmlajši ko je prišel z 10 meseci v vrtec in se zelo navezal nanjo. In sem v sredo zjutraj ko sva se vrnila od menjave traku odšla z njim v vrtec in vprašala, če ga lahko pustim v vrtcu, v primeru, da mu ne bi bilo dobro pa naj me pokličejo in pridem po njega. Klica ni bilo, jaz pa sem bila ves čas doma in se spraševala ali se ima res tako dobro. Ko sem ga prišla po spanju iskat, je varuška povedala, da je bil dobre volje, vse pojedel (še repete) in spal 3 ure. Bila sem vesela in v četrtek kot da je čudežno ozdravel, no, antibiotike pa sva itak mogla je sti še ves teden do obveznih 10 dni. To pa je naša izkušnja. In sama ne obsojam nikogar, ki pripelje takšnega otroka v vrtec, predvidevam, da vsak zna ocenit ali je otrok sposoben za v vrtec ali ne.

In vesela sem, da je bil sinko tako zelo malo bolan, razen noric, ki so trajale 14 dni, ni bil odsoten več kot dan ali dva.

Naj razložim, kako je bilo oz. je pri nas, da ne bo pomote.
Ko je bila hčerka manjša in bolna, smo, če ni šlo drugače izoristili tudi prijazno pomoč babice. Ene ali druge, včasih bili doma tudi dva, tri tedne. Takrat vem, da sem bila tudi jaz jezna na starše, ki so v vrtec vozili otroke, ki so kašljali kot pokvarjena lokomotiva, svečke so visele do brade. Ampak očitno niso imeli druge možnosti. ali pa je bilo kaj drugega vmes.
Kot sem že napisala, meni se vedno najbolj smili otrok.
Zdaj, ko je hčerka večja, se pa pogajamo, ko jaz hočem, da je še doma, četudi ni vročine, pa še kašlja, njo pa vleče v vrtec, ker ima tam družbo. Včasih sem jo imela doma, dokler ni popolnoma nehala kašljati, potem mi je pa sama vzgojiteljica rekla, da se zaradi kašlja naj ne sekiram preveč, saj tako vsi kašljajo in naj kar pride v vrtec. In tako sklepamo kompromise. Če samo malo pokašljuje, gre v vrtec, če je kašelj bolj močan, ostane doma, čeprav zdaj skoraj nikoli nima vročine, mi srce ne da, da bi jo odpeljala v vrtec. Ampak jaz imam to možnost, da jo imam lahko doma, vsak tega ne more. Žal.
A ja, antibiotika pa, trkam, že nekaj časa nismo imeli. Vedno so bile viroze.

LP
z.

V bistvu je to ena taka dobrodosla tema tudi zato, da lahko vec glav pogleda stvari z vec zornih kotov in ker je letni cas taksen,…

Samo razmisljam – gotovo so starsi z vec zavesti in obcutka in taki z manj, so taki z moznostjo, da se otroci posteno pozdravijo doma in pojedo ves antibiotik doma in taki, ki nimajo te moznosti (sama poznam to drugo varianto, ko sem dejansko placevala varusko za dneve, ko je otrok bil boljsi, mene pa je sluzba preganjala). V tej zgodbi potegnejo ta kratko otroci, ki so v slabi kozi in morajo v vrtec, pa seveda tudi drugi otroci. Ampak zganjat lov na carovnice na one druge starse je pa hudic, ker nikoli ne ves, kdaj komu naredis krivico. Si sploh ne upam pomislit, s kaksnimi stiskami se nekateri starsi srecujejo in ce bi bile zadeve do crke natancne, v kaksnih stiskah bi se znasli sele potem. SIcer pa nikoli ne ves, kdaj tebe kje kaksna caka, pa moras potem pojest za nazaj. Se mi zdi, da kot starsi znamo kdaj odreagirat tudi sebicno in ne pomislimo na vse plati zgodbe, ker vidimo samo svojo.

Pa še v opombo, da gre pri punčki za bakterijsko bolezen, saj sicer ne bi jedla antibiotika in bakterijske bolezni so redko nalezljive. Je pa dobro če otrok le ostane doma do konca jemanja antibiotika, saj se verjetno bolan tudi slabo počuti in je vsaj za njega neprijetno bivati v vrtcu v času bolezni.
Pa še to otrokovo telo se bori z eno boleznijo, če pa gre v tem času v vrtec se mora boriti tudi pred drugimi virusi.

lp

Vallery, kolikor vem, je doslej veljalo, da otrok s terapijo ne sme v vrtec. Torej dokler jemlje antibiotike, mora biti doma. Vsaj ko smo podpisovali pogodbo, se mi zdi, da je nekaj takega tam pisalo, ali pa so nam to zabičali na roditeljskem sestanku. Pri nas vzgojiteljica enostavno ne prevzame odgovornosti za dajanje zdravil otroku (če gre za antibiotik, seveda, če bi šlo za neko kronično bolezen, recimo astmo, bi bilo drugače) in staršem takrat ne preostane drugega, kot da za varstvo poskrbijo drugače. Na pol bolan otrok seveda ne sodi v vrtec, že zato ne, ker se tam ne more spočiti in do konca pozdraviti.
Glede okužb pa mislim, da smo vsi cirka na istem, samo da so eni otroci dovzetnejši. Moj sin je bil toliko bolan, ko je hči začela hoditi v vrtec (ona pa sploh ne), da sem razmišljala o izpisu… Tudi ko je on začel z dobrimi tremi hoditi v vrtec, je bilo kar pestro. Še zdaj je med bolj bolanimi (na splošno so zelo zdrava skupina). Pri tvoji hčerki gre mogoče zgolj za to, da se prekuži, lahko pa je takšen občutljivček kot moj sin in bo njena bolezen stalno na tapeti. Upam pa, da je tista ta prva stvar.

Tudi pri nas je bilo prvo leto tako. In vsakic je bila puncika doma se dlje kot je bilo potrebno in smo jo crkljali in pazili. Pa je zopet zbolela se preden je sla nazaj v vrtec. In tako celo leto. Naslednje leto pa je bilo ze veliko, veliko bolje. In tudi pri vas bo.

Starsi danes so pod hudim pritiskom, bolniske ne dobis kar tako, varstva(zanesljivega) pa tudi ne.

Pikapoka, če delaš v šolstvu, potem najbrž veš, kako je z bolnimi otroki. Moj mož je tudi v šolstvu in se mu včasih skoraj trga srce, ko pokliče starše, pa ti rečejo, pridemo točno ob 17. uri, otrok pa bruha in ima vročino in mu je za umret slabo. Če ima samo vročino in je utrujen, gre pač ležat v “ambulanto” in je, če ima pa drisko ali bruha, mora biti pa nekdo zraven… In ker učitelj pač ne more biti (ker ima cel razred otrok), mora tako bolan otrok lepo sedeti v razredu in čakati starše…. Ali pa, če je slučajno čistilka pripravljena vreči kakšno oko na otroka, ga pač prepusti njej….
Tudi naša pediatrinja nam za vsak mačji kašelj predpiše vsaj teden dni doma, ko je sin zadnjič dobil antibiotik, je moral biti doma še teden dni po koncu jemanja zdravil. Ampak če prav pomisliš, tudi sami do sebe nismo ne vem kako prijazni in hodimo na pol gripozni v službo. Redko kdo si lahko privošči, da bi vsaj približno odležal virozo, čeprav bi bilo to dolgoročno gledano zanj in za kolege v službi najboljše. Isto je pri otrocih, samo da žal tega ne moremo izvajati.