Pa sem samska
V vsakem primeru je zame bolje, da sva se razšla. Potrebovala bom določen čas (tako kot vsi ki so na tem bili in bodo), da se navadim, ampak se mi piše bolje.
V tem obdobju sem se samo sekirala, ker je šlo vse narobe, odrekala sem se stvarem, da so imeli drugi … pa še službo sem iskala. Tako da sem postala čisto depresivna. Včasih sem se vedno smejala, potem pa tega pri meni ni bilo več.
Sedaj pa hodim že 3 mesece na aerobiko, pa na meditacijo, tako da svojo psiho zopet spravljam nazaj na stari tir. Pa še službo imam.
Hudo je pomislit na to, da sem samska, ampak so druge stvari toliko boljše, da odtehtajo.
Mogoče se bo pa kdaj v življenju našel moški, ki bo cenil mojo dobrosrčnost in mene in ne samo izkoristil, čeprav dvomim, da se bom še spustila v te vode, kot sem se. V tej meri bom raje postala malo sebična in bom začela gledati tudi na sebe.
Vsaka izkušnja nekaj stane.
LP, Nemy
Hvala vam za vzpodbudne besede. Lahko vam zatrdim, da sem vedno pomagala, če je le bilo v moji moči, pa so mi vedno obrnili hrbet. Upam, pa da bom nekoč srečala nekoga, ki me bo imel rad in me ne bo izkoriščal.
Resnica je kruta ampak vseeno: če si dobrosrčen, vsi kažejo s posmehom nate, če pa gledaš na sebe in ne pomagaš, te pa cenijo.
Ločitev je ena najbolj stresnih situacij v življenju. Prijateljica, ki je dolga leta živela v agoniji neuspešnega zakona, je dve leti po ločitvi rekla – najprej moraš umret, da lahko ponovno zaživiš. Želim ti uspešno spopadanje z vsemi tegobami in žalostjo, ki ti jo je zadal neuspešen zakon, predvsem pa uspešno postavljanje novih temeljev.