Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič
in zopet
in znova.

IN mogoče..ops…..še tole

P remalo mi daš
A razkriti se ne pustiš
C mokniti se še ne daš
K daj lubi moja
A bila bi res tak nora???

packi no…polej kak se trudim…..samo zate, da bi ti ….