Paco Moralles
Re: otrok in verouk
Napisal: Paco Moralles
Datum: 11.05.2008 20:56
Katoliška osebna spoved – izmišljotina duhovnikov
Tekst: Moris Hoblaj
Otročiček, ki je s krstom prisilno vstopil v institucijo Cerkev, ostane samo začasno zaščiten pred nadaljnjimi cerkvenimi praktikami. Najpozneje kot devetletni šolski otrok se bo mali katoličan konfrontiral s cerkveno praktiko, ki je za otroško duševnost posebno nenavadna in pogosto usodna za njegovo psihično življenje: osebna spoved. Za pripravo na “prvo sveto obhajilo” se je treba prvič spovedati.
Dolga stoletja je bila spoved izredno učinkovit instrument za preverjanje in obvladovanje ljudi, zaradi česar je Cerkev prišla na glas, da ima najboljšo tajno obveščevalno službo. Še v 20. stoletju so vaški župniki po vsej Evropi in domnevno tudi v Sloveniji osebno preverjali, da se je “opravila spoved”, in sicer najmanj enkrat na leto, ko so verniki prišli po “spovedni listek”.
Spoved je do danes instrument navidezno moralnega pritiska. Kdor neizpovedan umre v “smrtnem grehu”, je po katoliškem nauku “večno preklet”.
Spoved tistega, ki pri njej zamolči “smrtni greh”, je neveljavna. Psihologi bi rekli odličen posel s strahom, proti kateremu je brez moči tudi država in njena zaščita mladine.
Česa so v spovednici “naučili” grešnike? Predvsem tega, da lahko storijo (skoraj) vse – važno je, da to izve duhovnik. Ali se je človek spravil z bližnjim, ali je poravnal škodo, je drugorazredno. In: ni se treba spremeniti, vedno znova lahko grešimo – končno je za to spoved! Filozof Friedrich Nietzsche se je rogal temu tako imenovanemu zakramentu: Usteca šepetajo, človek poklekne in odide – in z novim grehkom izbriše staro. Koga preseneča, da spoved odpoveduje? Vprašanje je le, zakaj potem Cerkvi toliko plačujemo iz davkoplačevalskega denarja za njene storitve, če je za nič.
Kot utemeljitev za osebno spoved cerkvi služi mesto v novem testamentu pri Janezu: “Katerim ste grehe spustili, so jim spuščeni; katerim ste jih obdržali, so obdržani.” (Jan. 20, 21-23) Nekateri imajo to mesto za ponarejeno. Tudi če predpostavimo, da je pristno, tu ni govora o duhovnikih in cerkvi. Besede lahko vsakdo razume po svoje, na primer takole: Če bližnjemu, ki se je pregrešil nad mano, grehe “spustim”, to pomeni odpustim, so odpuščeni. Če ne, ostane v grehu. In smo pri prvotnem Jezusovem nauku, po katerem je odpuščanje grehov proces med prizadetimi ljudmi samimi. Za to ni potrebno vedoželjno duhovnikovo uho, pač pa srca udeležencev, ki so pripravljena odpustiti.
Spoved je zašla v krizo in Cerkev bi rada nekaj storila proti temu, toda kaj? Bilo bi ji dobro svetovati, da v tem primeru pogleda nauk, kot trdi, svojega ustanovitelja, Jezusa Kristusa.
Kaj je učil Jezus iz Nazareta? Posebno pomemben element v življenju vsakega človeka, namreč ločevanje med dobrim in zlim ter raziskovanje in šolanje lastne vesti, mu na tak način zamegljujejo že od malih nog.
V očenašu, ki ga pri spovedi vernikom tako pogosto naložijo za “pokoro”, še zveni, kar je prvotno bil krščanski nauk: “In odpusti nam naš dolg, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.” Bog ljudem torej odpusti grehe, če si tisti, ki so se pregrešili drug nad drugim, med sabo odpustijo. Duhovnik tu ni potreben. Kristus pojasnjuje v svojem razodetvenem delu To je moja beseda prav v tem smislu: “Odpustite in odpuščeno vam bo. Če prosite za odpuščanje in vam bližnji odpusti, vam je odpustil tudi vaš Oče v nebesih.” (str. 330)
Kako se je to izkrivilo? Jezusova zapoved je tako preprosta in jasna. Duhovniki bi potem ostali brez dela. Ne bi bili informirani o vsem, kar mislijo in počno njihove “ovčke”, in tako ne bi mogli več izvajati prisile.
Napisal: Paco Moralles
Datum: 25.05.2008 19:54
Navedeno
jutranja rosa
Častihlepje, denar sveta vladar, cestna povezava čez Golovec!
Potrebno je uničiti in onesnažiti še tisto malo, kar je ostalo in to iz golega pohlepa. Kaj imajo od tega, ali znajo živeti normalno in vsaj malo ceniti naravo?
Lepo je imeti svoj dom. mogoče tudi malo vrtička, vse ostalo pa je eno samo grebatorstvo.
Za te novodobne bogataše pa menim, da so v duši zelo revni in se pač tako dokazujejo.
Ravno tako velja za cerkev, prepoveduje kontracepcijo in še marsikaj (spovedi, bolje je,da se pogovoriš s svojim bljižnjim in si odpustita) tudi celibat-le zakaj, menim, da za svoje koristi. Bog jih je že davno, davno zapustil.
Mogoče se nekdaj vernejo tudi pošteni!
Marijana
Ceste čez Golovec ne bo!! Vse ostalo je le plod tvoje domišljije.
Moj veter že mnogo let piha proti idiotizmom zgodovine in modernega časa. Če si v dvomih, ti pač ne morem pomagati. Preberi biblijo (jaz sem jo), pa ti bo jasno kaj in kako. Pobiti kar je proti nam, posiliti ženske, katerim so pobili može, pokrasti vse kar ni vraščeno v kamen. In tako dalje in tako naprej.
2000 let laganja in zavajanja, ampak ti tega ne vidiš le tiste, ki so ga srali 50- 60 let, a smo vsi imeli službo, zidali hiše, hodili na morje in povedali politični vic.
Sam najvišji je podtaknil otroka nekemu tesarju, in še dandanes praznujejo nekateri!
Če boš imela še kakšna vprašanja, ti bom poslal mojo tel. številko, pa bova prala umazano perilo sama, brez nizkih udarcev v javnosti.
jaz sem napisal le tole:
Ceste čez Golovec ne bo!! Vse ostalo je le plod tvoje domišljije.
__________________________________________________________________
Bejba je pa še svoje blodnje prilimala kot moje!!!
Kdo je tu bolan in kdo ne???
Tudi tole je prikazano kot da sem prilimal jaz!!
Re: Paco Moralles
Napisal: Marijana
Datum: 29.05.2008 15:39
Re: otrok in verouk
Napisal: Paco Moralles
Datum: 11.05.2008 20:56
Katoliška osebna spoved – izmišljotina duhovnikov
Tekst: Moris Hoblaj
Otročiček, ki je s krstom prisilno vstopil v institucijo Cerkev, ostane samo začasno zaščiten pred nadaljnjimi cerkvenimi praktikami. Najpozneje kot devetletni šolski otrok se bo mali katoličan konfrontiral s cerkveno praktiko, ki je za otroško duševnost posebno nenavadna in pogosto usodna za njegovo psihično življenje: osebna spoved. Za pripravo na “prvo sveto obhajilo” se je treba prvič spovedati.
Dolga stoletja je bila spoved izredno učinkovit instrument za preverjanje in obvladovanje ljudi, zaradi česar je Cerkev prišla na glas, da ima najboljšo tajno obveščevalno službo. Še v 20. stoletju so vaški župniki po vsej Evropi in domnevno tudi v Sloveniji osebno preverjali, da se je “opravila spoved”, in sicer najmanj enkrat na leto, ko so verniki prišli po “spovedni listek”.
Spoved je do danes instrument navidezno moralnega pritiska. Kdor neizpovedan umre v “smrtnem grehu”, je po katoliškem nauku “večno preklet”.
Spoved tistega, ki pri njej zamolči “smrtni greh”, je neveljavna. Psihologi bi rekli odličen posel s strahom, proti kateremu je brez moči tudi država in njena zaščita mladine.
Česa so v spovednici “naučili” grešnike? Predvsem tega, da lahko storijo (skoraj) vse – važno je, da to izve duhovnik. Ali se je človek spravil z bližnjim, ali je poravnal škodo, je drugorazredno. In: ni se treba spremeniti, vedno znova lahko grešimo – končno je za to spoved! Filozof Friedrich Nietzsche se je rogal temu tako imenovanemu zakramentu: Usteca šepetajo, človek poklekne in odide – in z novim grehkom izbriše staro. Koga preseneča, da spoved odpoveduje? Vprašanje je le, zakaj potem Cerkvi toliko plačujemo iz davkoplačevalskega denarja za njene storitve, če je za nič.
Kot utemeljitev za osebno spoved cerkvi služi mesto v novem testamentu pri Janezu: “Katerim ste grehe spustili, so jim spuščeni; katerim ste jih obdržali, so obdržani.” (Jan. 20, 21-23) Nekateri imajo to mesto za ponarejeno. Tudi če predpostavimo, da je pristno, tu ni govora o duhovnikih in cerkvi. Besede lahko vsakdo razume po svoje, na primer takole: Če bližnjemu, ki se je pregrešil nad mano, grehe “spustim”, to pomeni odpustim, so odpuščeni. Če ne, ostane v grehu. In smo pri prvotnem Jezusovem nauku, po katerem je odpuščanje grehov proces med prizadetimi ljudmi samimi. Za to ni potrebno vedoželjno duhovnikovo uho, pač pa srca udeležencev, ki so pripravljena odpustiti.
Spoved je zašla v krizo in Cerkev bi rada nekaj storila proti temu, toda kaj? Bilo bi ji dobro svetovati, da v tem primeru pogleda nauk, kot trdi, svojega ustanovitelja, Jezusa Kristusa.
Kaj je učil Jezus iz Nazareta? Posebno pomemben element v življenju vsakega človeka, namreč ločevanje med dobrim in zlim ter raziskovanje in šolanje lastne vesti, mu na tak način zamegljujejo že od malih nog.
V očenašu, ki ga pri spovedi vernikom tako pogosto naložijo za “pokoro”, še zveni, kar je prvotno bil krščanski nauk: “In odpusti nam naš dolg, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.” Bog ljudem torej odpusti grehe, če si tisti, ki so se pregrešili drug nad drugim, med sabo odpustijo. Duhovnik tu ni potreben. Kristus pojasnjuje v svojem razodetvenem delu To je moja beseda prav v tem smislu: “Odpustite in odpuščeno vam bo. Če prosite za odpuščanje in vam bližnji odpusti, vam je odpustil tudi vaš Oče v nebesih.” (str. 330)
Kako se je to izkrivilo? Jezusova zapoved je tako preprosta in jasna. Duhovniki bi potem ostali brez dela. Ne bi bili informirani o vsem, kar mislijo in počno njihove “ovčke”, in tako ne bi mogli več izvajati prisile.
Ja tu je nekdo bolan, hudo bolan!!!!
Lp Paco