Pametna mama
Brihtna mama
Stefan je povabil svojo mamo na vecerjo v svoje studentsko stanovanje.
Med vecerjo je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka Julija zelo
lepo dekle. Ze nekaj casa ji je po glavi rojila misel, da imata morda le
tesnejsi odnos. Nenadoma se je pocutila nesigurno…
Med vecerjo, ju je opazovala. Veckrat se je vprasala, ali ima Stefan z lepo
sostanovalko mogoce le vec skupnega, kot normalno oko lahko vidi.
Stefan je videl zamisljeno mamo in rekel: Draga mama, vem kaj mislis, ampak
lahko mi verjames, ona je samo moja sostanovalka in nic vec!
Cez slab teden pravi Julija: Stefan, odkar je bila tvoja mama tu, pogresam
majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!
Stefan pravi: Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal.
Usedel se je za mizo in pisal:
Draga mama, ne recem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne recem, da ga
nisi vzela. Dejstvo pa je, odkar si bila pri nama na vecerji, pogresam lonec.
Tvoj Stefan.
Nekaj dni kasneje je dobil Stefan pismo. Odpre ga in bere:
Dragi Stefan, ne recem, da ti z Julijo spis, in tudi ne recem, da ti z Julijo
ne spis. Dejstvo pa je, ce bi ona spala v SVOJI postelji, bi lonec ze zdavnaj
nasla…
Tvoja mama.